Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
Za Kratko informativno koristno slovenščino sta tokrat kolegici Darja Pograjc in Saša Grčman zbrali nekaj primerov t. i. »jezikovnih smeti«. Verjamemo, da ste zdajle pomisli na nekaj, kar je odveč. Morda na ponavljanje mašil, kopičenje veznikov, tudi na kakšen nespreten primer prevzemanja iz tujih jezikov. Res je, vse to sodi v današnji KiKs, v katerem med drugim razjasnimo pojme kot so jezikovna čistost, slogovna ustreznost in jezikovna stilistika.
V teh dneh so mesta že praznično okrašena, vse naokoli se sveti in blešči … Mnogim je to všeč, nekaterim morda malce manj … Sem pa prepričana, da si je večina od vas - ali pa si še boste - vzela čas in ste odšli v mesto na lučke. Pa je, če pogledamo v naše slovarje, ta izraz sploh pravilen? Bi morali reči, da gremo v mesto na sijalke? Morda na žarnice? Tadeja Bizilj je odgovore poiskala pri doc. dr. Mateji Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
6 min • 06. 12. 2025
Medovaren oz. medvedovaren, globoki ponaredek, tehnofobija in nebralec so novejše besede, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo dolgo. So del Sprotnega slovarja slovenskega jezika, katerega najnovejša različica bo izšla 3. decembra. O tem, kako slovar nastaja, smo v oddaji Kiks govorili pretekli teden. Danes pa bomo izvedeli, s katerih področij najpogosteje prihajajo nove besede.
6 min • 29. 11. 2025
Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
9 min • 22. 11. 2025
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
8 min • 15. 11. 2025
Uporaba nedoločnika in namenilnika povzroča trdovratne težave, ki se krepijo. Če smo še pred leti, ko smo v KiKs-u prvič govorili o namenilniku, ugotavljali, da se te težave pojavljajo predvsem pri govoru, smo v drugem KiKs-u, posvečenemu tej temi, ugotovili, da se težave iz govorjene že selijo v zapisano slovenščino. Danes, ko ta »kiks« pod drobnogled vzamemo že tretjič, pa o tem, da je zmeda še vedno prisotna in da celo povzroča izginjanje namenilnika. Darja Pograjc se je pogovarjala s prof. dr. Andrejo Žele s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
5 min • 08. 11. 2025