Pred podnebnimi spremebami si ne moremo več zatiskati oči. Ekstremni dogodki se vrstijo preprosto prepogosto, toplotni rekordi padajo po tekočem traku, požari redno požirajo gozdna prostranstva ter s tem obenem sproščajo velike količine tam shranjenega ogljikovega dioksida. Po drugi strani tudi poplave izrednih razsežnosti postajajo tako rekoč vsakoletna mora. Nekoliko tiše morda gredo mimo vse pogostejše suše in vztrajno nižanje podtalnice.
Pri globalnem dvigu temprature za 1,1 °C, so se oceani segreli za 0,9 °C, površje pa bistveno bolj, za 1,6 °C. Velike razlike so tudi med posameznimi geografskimi regijami. Slovenija v tem pogledu nima sreče.
»V Sloveniji nekje od leta 1980 temperatura precej hitro narašča, približno za pol stopinje vsako desetletje,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik. »Od druge polovice 19. stoletja se je Slovenija segrela za 2,5 °C. To pomeni, da je Slovenija eno območji na svetu z najhitrejšo rastjo temperature zraka.«
Globalna temperatura se je dvignila za 1,1 ⁰C. Učinek te navidez drobne spremembe že danes močno občutimo.
Pred podnebnimi spremebami si ne moremo več zatiskati oči. Ekstremni dogodki se vrstijo preprosto prepogosto, toplotni rekordi padajo po tekočem traku, požari redno požirajo gozdna prostranstva ter s tem obenem sproščajo velike količine tam shranjenega ogljikovega dioksida. Po drugi strani tudi poplave izrednih razsežnosti postajajo tako rekoč vsakoletna mora. Nekoliko tiše morda gredo mimo vse pogostejše suše in vztrajno nižanje podtalnice.
Pri globalnem dvigu temprature za 1,1 ⁰C, so se oceani segreli za 0,9 ⁰C, površje pa bistveno bolj, za 1,6 ⁰C. Velike razlike so tudi med posameznimi geografskimi regijami. Slovenija v tem pogledu nima sreče.
»V Sloveniji nekje od leta 1980 temperatura precej hitro narašča, približno za pol stopinje vsako desetletje,« pravi klimatolog Gregor Vertačnik. »Od druge polovice 19. stoletja se je Slovenija segrela za 2,5 ⁰C. To pomeni, da je Slovenija eno od območji na svetu z najhitrejšo rastjo temperature zraka.«
