Iskanje
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno?
Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128-ih milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10-ih državah, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega BDP-ja. Medtem ko v skoraj 130-ih državah z 2,5 milijarde prebivalci ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.
Več v podkastu Kronika+.
Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
Kako države trgujejo s cepivi in posledično z vplivom.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem. A le, če bo cepljenje potekalo povsod, tako v bogatih, kot v revnih državah. Razviti svet je sicer znova pokazal svoj odnos do revnejših in zase zagotovil levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno?
Unicef je skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo minuli mesec opozoril, da je bilo od 128-ih milijonov odmerkov cepiva, ki so bili porabljeni doslej, več kot tri četrtine porabljenih v zgolj 10-ih državah, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega BDP-ja. Medtem ko v skoraj 130-ih državah z 2,5 milijarde prebivalci ni bil porabljen niti en odmerek cepiva.
Več v podkastu Kronika+.
Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament.
Precepljenost proti covidu-19 pri nas je še vedno nizka. V javnosti se pojavlja veliko vprašanj glede varnosti cepljenja proti koronavirusni bolezni pri otrocih, pa tudi pri nosečnicah, doječih materah in tistih, ki se odločajo za materinstvo. Rok Valenčič je za tokratno Kroniko + poiskal nekaj odgovorov na vprašanja, povezana z nosečnostjo, pri vodji porodnega oddelka v ljubljanski porodnišnici, doktorici Mirjam Druškovič. Pogovarjal se je tudi z nosečnicami, ki so prebolele covid.
20 min • 20. 12. 2021
Smrt…beseda, ki nosi dokončni konec, ki je ne mislimo in ne izgovarjamo radi. Pa vendar čaka vsakega izmed nas in je sestavni del življenja. Ni vseeno, na kakšen način se človek poslovi od življenja. Da bi slovo potekalo na način, kot si želi umirajoči, se trudijo skrbeti ekipe mobilne paliativne oskrbe, ki delujejo že v več regijah po Sloveniji. Doktorica Mateja Lopuh, vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo v Splošni bolnišnici Jesenice in državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, pravi, da je paliativna oskrba še vedno preveč zaznamovana z zloveščim prizvokom smrti, kljub temu, da v središče postavlja življenje.
23 min • 31. 10. 2021
Slovenija se je pred pandemijo na tujih turističnih trgih promovirala kot skriti biser in odkritje za tuje goste. Nato pa je prišlo leto 2020, ustavitev potovanj in sezono so vsaj deloma rešili domači gostje, ki pa kljub bonom v žepih niso mogli odbiti udarca, ki ga je turizmu zadala pandemija. V stiskah so se znašli številni turistični ponudniki. Kljub 450 milijonom evrov, kolikor je država doslej prek različnih poti namenila za reševanje turizma, je bilo konec leta 2020 brez službe skoraj 14 tisoč nekdaj zaposlenih v gostinstvu in turizmu, sem pa niso všteti študenti in prekarni delavci. Kdo bo reševal domači turizem? Smo se med epidemijo odvadili hoditi na lepše? Ali se bo zgodil padec cen najdražjih sob in glampingov? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Drago Bulc, Maja Pak, Blaž Cvar, Ana Roš, Uroš Štefelin, Goran Kavs, Tanja Pintarič in Matija Blažič.
24 min • 02. 06. 2021
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
20 min • 23. 04. 2021
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
25 min • 10. 02. 2021
