Nova sezona v Slovenskem narodnem gledališču je prav posebna, saj so gledališčniki v spomin na 150. obletnico ustanovitve Dramatičnega društva, s katerim teater na Slovenskem sploh začenja svojo institucionalno zgodovino, celoten repertoar sestavili iz uprizoritev slovenskih dramskih del. Nekako neizbežno se zdi, da je prvo dejanje take, slavnostne sezone pripadlo Ivanu Cankarju, bržčas še vedno najodmevnejšemu slovenskemu dramatiku. Toda Cankar je spisal lepo število dramskih del; mar je v dejstvu, da so se v ljubljanski Drami odločili uprizoriti Hlapce – in ne, denimo, Kralja na Betajnovi, Lepe Vide ali igre Za narodov blagor – treba prepoznati implicitno vrednostno sodbo, da so prav Hlapci ključno delo vse slovenske dramatike, delo, v katerem se razkrivajo osnovne koordinate tega, kaj pravzaprav pomeni biti Slovenec? In če je tako, kakšna bi utegnila biti vrednost te drame v očeh vseh tistih, ki niso Slovenci? Kakšna bi, drugače rečeno, utegnila biti univerzalna, obče človeška vrednost Hlapcev? – Odgovore na ta vprašanja iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom bo gledališki režiser Janez Pipan, ki se podpisuje pod uprizoritev Hlapcev v ljubljanski Drami.
Nova sezona v Slovenskem narodnem gledališču je prav posebna, saj so gledališčniki v spomin na 150. obletnico ustanovitve Dramatičnega društva, s katerim teater na Slovenskem sploh začenja svojo institucionalno zgodovino, celoten repertoar sestavili iz uprizoritev slovenskih dramskih del. Nekako neizbežno se zdi, da je prvo dejanje take, slavnostne sezone pripadlo Ivanu Cankarju, bržčas še vedno najodmevnejšemu slovenskemu dramatiku. Toda Cankar je spisal lepo število dramskih del; mar je v dejstvu, da so se v ljubljanski Drami odločili uprizoriti Hlapce – in ne, denimo, Kralja na Betajnovi, Lepe Vide ali igre Za narodov blagor – treba prepoznati implicitno vrednostno sodbo, da so prav Hlapci ključno delo vse slovenske dramatike, delo, v katerem se razkrivajo osnovne koordinate tega, kaj pravzaprav pomeni biti Slovenec? In če je tako, kakšna bi utegnila biti vrednost te drame v očeh vseh tistih, ki niso Slovenci? Kakšna bi, drugače rečeno, utegnila biti univerzalna, obče človeška vrednost Hlapcev? – Odgovore na ta vprašanja iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom bo gledališki režiser Janez Pipan, ki se podpisuje pod uprizoritev Hlapcev v ljubljanski Drami.
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
53 min • 27. 02. 2026
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
55 min • 20. 02. 2026
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
50 min • 12. 02. 2026
V pripovedno, ironično-satiričnem esejističnem romanu Kje smo? antropologinje in pisateljice dr. Svetlane Slapšak se Ljubljana razkriva kot steganogram spomina – mesto skritih pomenov, prehodov in pozab.
53 min • 06. 02. 2026
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
52 min • 30. 01. 2026