Iskanje
50 min • 13. 04. 2018
Generaciji navidezne svobode
Družbena pričakovanja oblikujejo naše vedenje in ravnanje. Tako v kontekst družbenega reda in kulture lahko postavimo tudi odnose do otrok, ki se spletajo v družinah, v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah ter drugod. Konstrukcije neoliberalnih pričakovanj so tako v zadnjih desetletjih gradile nekakšne skupne iluzije o tem, da je z nadzorovanjem in usmerjanjem otrokovega prostega časa, šolskega in drugega dela, mogoče ustvariti njihov življenjski projekt. Otrokom, pred katerimi se prihodnost velikokrat riše kot grožnja, se omejujejo spontanost, brezciljnost in svoboda. Že pred časom sta se v znanstvenih krogih skovala izraza otrokocentričnost in otrokocentrična družba. Tako je koncept sodobnega otroštva postavljen v okvire družbenega reda, individualna ravnanja pa omogočajo ohranjanje kapitalistične ideologije. Nedavno tega je izšla knjiga z naslovom Generaciji navidezne svobode, ki v prispevkih različnih avtorjev raziskuje prav ta fenomen. V oddaji Kulturni fokus bodo sodelovali urednik knjige dr. Urban Boljka, ki prihaja z Inštituta za socialno varstvo, dr. Barbara Turk Niskač, etnologinja in antropologinja, ter dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede. Oddajo je pripravila Magda Tušar.
Generaciji navidezne svobode
Družbena pričakovanja oblikujejo naše vedenje in ravnanje. Tako v kontekst družbenega reda in kulture lahko postavimo tudi odnose do otrok, ki se spletajo v družinah, v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah ter drugod. Konstrukcije neoliberalnih pričakovanj so tako v zadnjih desetletjih gradile nekakšne skupne iluzije o tem, da je z nadzorovanjem in usmerjanjem otrokovega prostega časa, šolskega in drugega dela, mogoče ustvariti njihov življenjski projekt. Otrokom, pred katerimi se prihodnost velikokrat riše kot grožnja, se omejujejo spontanost, brezciljnost in svoboda. Že pred časom sta se v znanstvenih krogih skovala izraza otrokocentričnost in otrokocentrična družba. Tako je koncept sodobnega otroštva postavljen v okvire družbenega reda, individualna ravnanja pa omogočajo ohranjanje kapitalistične ideologije. Nedavno tega je izšla knjiga z naslovom Generaciji navidezne svobode, ki v prispevkih različnih avtorjev raziskuje prav ta fenomen. V oddaji Kulturni fokus bodo sodelovali urednik knjige dr. Urban Boljka, ki prihaja z Inštituta za socialno varstvo, dr. Barbara Turk Niskač, etnologinja in antropologinja, ter dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede. Oddajo je pripravila Magda Tušar.
Na Velikem odru SNG Drama Ljubljana je bila nedavno premierna predstava Sovražnik ljudstva. Drama Henrika Ibsena, ki je bila do tokratne priredbe novinarja in pisatelja Viktorja Ivančića in režijske interpretacije Ivice Buljana, na profesionalnih odrih današnje Slovenije uprizorjena štirikrat, v slovenskem prostoru sicer nima tako izrazitega kultnega statusa, kot nekatere druge njegove drame, čeprav naj bi pomembno vplivala tudi na dramatiko Ivana Cankarja.
55 min • 06. 03. 2026
Modernizacijski pritiski sodobnega sveta so v zadnjih desetletjih korenito spremenili življenja ljudi v Nadiških dolinah, te spremembe pa so se potem odrazile tudi v močno spremenjeni podobi tamkajšnje kulturne krajine
53 min • 27. 02. 2026
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
55 min • 20. 02. 2026
Kako pravzaprav vrednotiti ulično likovno umetnost? Kako pomemben del naše kulturne dediščine so grafiti, murali in druge poslikave, ki jih najdemo na ljubljanski Metelkovi?
50 min • 12. 02. 2026
V pripovedno, ironično-satiričnem esejističnem romanu Kje smo? antropologinje in pisateljice dr. Svetlane Slapšak se Ljubljana razkriva kot steganogram spomina – mesto skritih pomenov, prehodov in pozab.
53 min • 06. 02. 2026
