Petoviona – kakor se je v antiki imenoval Ptuj – je bila v času principata eno največjih in najpomembnejših rimskih mest onkraj obal Sredozemlja
V zgodnjem tretjem stoletju našega štetja, ko je bil Ptuj še mlado mesto, je po številu prebivalcev – z bližnjo okolico vred naj bi jih bilo kar okoli 30 tisoč – menda prekašal tako tedanji Dunaj kakor London in je veljal za eno pomembnejših oziroma vplivnejših upravnih, prometnih in gospodarskih središč rimskega imperija. Toda kaj to zares pomeni? Zakaj se je Petoviona, kakor so mesto imenovali Rimljani, tako zelo razvila? Kako se je v njej živelo in s čim so se preživljali njeni prebivalci? Kdaj in zakaj je njena slava navsezadnje zašla? Sploh pa: če je bila Petoviona tako zelo velika in pomembna – kje so arheološki zakladi, ki bi zgovorno potrjevali njeno veličino?
To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Jano Horvat, raziskovalko na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Naša gostja je za knjižno edicijo Umetnine v žepu, ki izhaja pod okriljem Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta, pred nedavnim namreč pripravila delo Ptujska Panorama : legijski tabor in antično mesto, v katerem je na pregleden in poučen način strnila naše današnje vedenje o antični Petovioni.
foto: pogled s Panorame proti ptujskemu gradu (Luka Pukšič, Arhiv ZRC SAZU - Inštitut za arheologijo; objavljeno z dovoljenjem Inštituta)
