Področja umetniškega ustvarjanja Lucije Laure Schwarzbartl so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj gre za kiparstvo, pisanje ali oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, je Lucijin svet. Pri pisanju poezije najraje uporablja prosti verz, z njim na papir prelije vsa vprašanja in težave svojega vsakdanjika. Lucija pravi, da piše za vse in da so njene pesmi odprta knjiga v njen ustvarjalni svet.
»Umetnost je zame način, kako razložiti svet, njegove resnice in ljudi. Umetniki vse to vidijo in poskušajo okolici dati pomen ter poiskati resnico. To s svojim ustvarjanjem poskušam doseči tudi sama in to me pomirja.«
»V umetnosti sem vedno našla mir. Če je okoli tebe umetnost, je vse mirnejše.«
Področja umetniškega ustvarjanja Lucije Laure Schwarzbartl so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj gre za kiparstvo, pisanje ali oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, je Lucijin svet. Pri pisanju poezije najraje uporablja prosti verz, z njim na papir prelije vsa vprašanja in težave svojega vsakdanjika. Lucija pravi, da piše za vse in da so njene pesmi odprta knjiga v njen ustvarjalni svet.
»Umetnost je zame način, kako razložiti svet, njegove resnice in ljudi. Umetniki vse to vidijo in poskušajo okolici dati pomen ter poiskati resnico. To s svojim ustvarjanjem poskušam doseči tudi sama in to me pomirja.«
TEBI
Kadarkoli
mi srce vzdrhti,
si v moji glavi
le ti.
Sediš,
stojiš,
zgolj si
le ti.
Pogled najin
gori
od ljubezni,
od strasti.
Oči zelene,
široke zenice,
lasje oranžni,
koža blede polti.
Objemi tvoji,
poljubi moji.
Za mene si tu,
le ti.
S tabo
se ne bojim
ljubiti
in prepustiti.
Osebi,
kot si ti
bi dala vse,
a ne skrbi,
ker mi je lepo,
ko te ne boli
svet
na tvoji dlani.
tvoji nasmehi
moji posmehi,
nasmeješ me
vse dni.
S tabo
mojih skrbi
veliko ni,
nič me ne boli.
Najine poti,
po vseh teh letih
zdaj le
združeni.
Hvaležna sem ti
za tvoje objeme,
poglede,
le tebi.
