Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Literarni nokturno

43 epizod

43 epizod


Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


5. 2. 2023

Anja Zag Golob: Didaskalije k dihanju

Pesnica Anja Zag Golob je pozornost bralcev in kritiške javnosti vzbudila že s svojim knjižnim prvencem, pesniško zbirko V roki, ki je izšla leta 2010. Za svoji naslednji zbirki, Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju, pa je leta 2014 in 2016 prejela prestižno Jenkovo nagrado. Izbrali smo tri daljše pesmi iz Didaskalij k dihanju. Interpretka Mojca Funkl, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, urednica oddaje Tina Kozin, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar. Produkcija 2016.


4. 2. 2023

Janko Ferk: Rekviem za starega očeta

Janko Ferk, mag. et dr. iur., je sodnik deželnega sodišca v Celovcu, pisatelj, profesor celovške univerze in član literarnega sosveta na Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, kjer je bil član sosveta za literarne prevajalce in član komisije za varovanje avstrijskega zakona o radio-televiziji. Doslej je objavil več kot štirideset knjig. Nazadnje je izšla prozna zbirka z naslovom "Zwischenergebnis". Za svoja literarna in znanstvena dela je prejel več nagrad, objavlja pa tudi pravne razprave. Tokrat smo izbrali ciklus pesmi, ki jih je posvetil staremu očetu. Izbor Mateja Juričan, urednik oddaje Matej Juh, interpret Klemen Kovačič, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Produkcija 2023.


3. 2. 2023

Mark Crick: Čebulna pita à la Geoffrey Chaucer

Ciklus Literarnih nokturnov na valovih humorja… prinaša recept v slogu Geoffreya Chaucerja, avtorja znamenitih Canterburyskih zgodb. Čebulno pito à la Geoffrey Chaucer je napisal Londončan Mark Crick v slogu znamenitega srednjeveškega angleškega pesnika. Recept je prav uporaben, rahlo banalna vsebina v verzih pa kar smešna… prevedel ga je Miha Avanzo. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Živa Bizovičar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2023.


2. 2. 2023

Tone Partljič: Lokalpatriot

Tone Partljič je v preteklih letih objavil kar precej zanimivih knjig. Ena izmed njih je zbirka Ljudje iz Maribora (Beletrina, 2017). Da je rojen pripovedovalec, je dokazal tudi s pripovedjo Lokalpatriot. Njen začetek lahko slišite v Literarnem nokturnu, za nadaljevanje pa boste morali in morale seči po knjigi. Interpret Klemen Kovačič, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.


1. 2. 2023

Uroš Marolt: Klicanje izvira

"Žival izgovarja Besedo. Rastlina v središču plodu /zgosti pečko, koščico: seme Besede. Gobe privzdigujejo / klobuke Besede: s hifami zapisujejo staro pisavo. / Mikrobi: neslišno dolbejo drobni tisk iste Besede. / Slišati, brati, se učiti na pamet neizrekljivo: Besedo." V svojem novem pesemskem ciklu Uroš Marolt upodablja to, kar je od nekdaj bilo jedro poezije: klicanje izvira. Izvira, ki se ves čas skriva za zamotano govorico in jezikom pojavnega sveta. Interpret Branko Jordan, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič. Urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2023.


31. 1. 2023

Literarni nokturno

Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.


30. 1. 2023

Ghayath Almadhoun: Adrenalin

Ghayath Almadhoun je palestinski pesnik, rojen leta 1979 v Damasku. Leta 2008 je imigriral na Švedsko, zdaj živi v Berlinu in Stockholmu. Objavil je štiri pesniške zbirke. Na Švedskem je prejel nagrado Klasa de Vyldersa za priseljene pisatelje. S švedsko pesnico Marie Silkeberg je leta 2014 objavil zbirko Do Damaska, z nizozemsko pesnico Anne Vegter pa je leta 2017 izdal pesniško zbirko jaz tu ti tam. Istega leta je angleški izbor njegove poezije izšel v ZDA. Amadhounove pesmi so bile prevedene v več kot dvajset jezikov in doživele velik uspeh. Leta 2012 je gostoval tudi v Sloveniji. Almadhoun skuša zgodovino in sedanjost palestinskega naroda preplesti z lastno edinstveno izkušnjo, pri čemer je celo sredi topov in šrapnelov njegovo oko usmerjeno k čudežu, k preseganju osame lastne bolečine. Kaveh Akbar, iransko-ameriški pesnik in predavatelj je o njegovi poeziji povedal: "Mnogo pesnikov skuša prečkati prepad med izkušnjo tragedije in zmožnostjo, da bi njeno razsežnost posredoval drugemu. A malokdo je to naredil s tolikšnim zamahom, s tako nezadržno strastjo in formalno preciznostjo kot Ghayath Almadhoun v knjigi Adrenalin". Prevod Andrej Peric. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.


29. 1. 2023

France Forstnerič: Na tleh živim

Mineva 90 let od rojstva pesnika Franceta Forstneriča. Rodil se je v Pobrežju pri Ptuju, študiral je na pedagoški šoli v Ljubljani. Sprva je delal kot učitelj, nato je postal novinar pri Večeru, pozneje je bil dopisnik za kulturo pri Delu. Doštudiral je tudi sociologijo. France Forstnerič je pisal za mladino in odrasle. Prvo pesniško zbirko, Zelena ječa, je napisal leta 1961. Njegova poglobljeno bivanjska poezija ima tudi značilnostmi pokrajine, ki ga je zaznamovala. Ena najpomembnejših zbirk Franceta Forstneriča je leta 1981 objavljena Ljubstava. Iz nje smo za Literarni nokturno izbrali nekaj pesmi. Interpret Benjamin Krnetić, glasbena oprema Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Leto nastanka 2023.


28. 1. 2023

Carson McCullers: Odsevi v zlatem očesu

Ameriška pisateljica Carson McCullers je napisala več dobrih romanov in več jih je tudi prevedenih v slovenščino. Žal pa v slovenščino ni preveden njen roman Odsevi v zlatem očesu, po katerem je John Huston posnel istoimensko mojstrovino. V oddajo smo uvrstili uvodni odlomek, ki nekoliko predstavi glavne osebe romana in daje slutiti, zakaj in kako se bodo zapletle človeške usode. Režiser je Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, prevajalec in urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2017.


27. 1. 2023

Zlatko Kraljić: Achtung Auschwitz

Pesnik Zlatko Kraljić je leta 2017 pri KUD Apokalipsa objavil večjezično pesniško zbirko (v slovenščini, poljščini in angleščini) z naslovom Achtung Auschwitz. Kot je v uvodni besedi zapisala dr. Magdalena Dyras, je v njegovem primeru vedenje o travmatični preteklosti in izkušnjah žrtev rodila silno empatijo in željo, da bi skrbno rekonstruiral tuje trpljenje, skoraj do občutka fizične bolečine. V Literarnem nokturnu ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta lahko slišimo nekaj Kraljićevih pesmi. Avtor literarnega dela Zlatko Kraljić, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.


26. 1. 2023

Miljana Cunta: Ura

Pesnica Miljana Cunta je nase opozorila že s svojo prvo knjigo poezije Za pol neba, ki je leta 2010 izšla pri založbi Beletrina in bila nominirana za Jenkovo in Veronikino nagrado. Tej knjigi sta sledili zbirka Pesmi dneva z umetniškimi fotografijami Dušana Šarotarja, izšla je pri založbi KUD Logos, in Svetloba od zunaj, ki jo je izdala založba Mladinska knjiga. Lani pa je Miljana Cunta na 22. Pesniškem turnirju, ki je potekal v okviru Slovenskih dnevov knjige v Mariboru, s pesmijo Ura postala vitezinja poezije in bila uvrščena tudi v ožji izbor za nagrado Fanny Haussmann 2022. Ob pesmi Ura boste lahko slišali še dve avtoričini novi daljši pesmi Sprehod in Pav. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Urban Gruden, urednika Matej Juh in Tina Kozin, leto produkcije 2023.


25. 1. 2023

Ivan Trinko Zamejski: Zgodbe o gnezdih

Petindvajsetega januarja pred 160 leti se je v Spodnjem Tarčmunu rodil duhovnik, pisatelj, tudi skladatelj, jezikoslovec, amaterski slikar in fotograf Ivan Trinko Zamejski. Trinko se je močno zavzemal za slovenski jezik, zaradi njegove vloge narodnega buditelja Beneških Slovencev so ga poimenovali tudi "oče Beneških Slovencev". Zanimivo, vse njegovo šolanje je potekalo v italijanskem jeziku, rednega pouka slovenščine ni imel prav na nobeni šolski stopnji, knjižne slovenščine se je učil sam ob branju leposlovja. Njegovi književni začetki so bili v znamenju lirike, pesmi je pisal od leta 1880, pozneje ga je Simon Gregorčič spodbudil k objavi in izdal je svojo prvo in edino pesniško zbirko Poezije. Sprejem zbirke je bil zadržan, kar je Trinka odvrnilo od nadaljnjega pisanja poezije. V prozi, črticah in pripovedkah je Trinko pogosto črpal iz narodnostne problematike. Leta 1929 je izdal zbirko otroških črtic z naslovom Naši paglavci, ki vsebuje "devet črtic in slik iz beneškoslovenskega pogorja", med njimi – Zgodbe o gnezdih. Interpret Zvone Hribar, režiser Gregor Tozon, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, redaktorja Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka 2014.


24. 1. 2023

Chamfort: Maksime in misli

Chamfort (1741–1794), s polnim imenom Sébastien-Roch Nicolas de Chamfort, je bil najprej francoski aristokrat in pozneje sopotnik revolucije, predvsem pa je bil revolucionaren aristokrat duha in je s svojimi maksimami in mislimi ustvaril zakladnico lucidnih opažanj in ugotovitev o vseh stanovih, svetu in življenju. Njegove misli in maksime (nekaj jih objavljamo v Nokturnu) so izšle v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Poslovenil jih je Primož Vitez, tudi avtor spremne besede. Avtor prevoda Primož Vitez, režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2023.


23. 1. 2023

Josef Škvorecký: Prima sezona - Zimska prigoda

Po romanu Prima sezona Josefa Škvoreckega je bila sredi devetdesetih posneta odlična televizijska nadaljevanka. Škvorecký v šestih epizodah tega dela duhovito opisuje ljubezenske, bolj ali manj najstniške dogodivščine osrednjega junaka Dannyja Smiřickega, in sicer v času nemške okupacije med drugo svetovno vojno. Izbrali smo njegovo Zimsko prigodo. Prevajalca Frane in Zdenka Jerman, interpret Gregor Čušin, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2014.


22. 1. 2023

Srečko Kosovel: Konsi

Si predstavljate konse Srečka Kosovela? Si jih predstavljate v zvočni podobi? To precej izzivalno nalogo (interpretirati pesnikove konse) je odlično opravil dramski igralec Matej Puc. Nikar ne zamudite. Režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.


21. 1. 2023

Bert Pribac: En sam debel komet

Avtor prve slovenske knjige v Avstraliji je v svoji poeziji obravnaval različno tematiko – domoljubno, ljubezensko, bivanjsko, bogoiskateljsko, satirično. Rodil se je 16. januarja 1933 v Srgaših v koprskem zaledju, leta 1960 se je izselil v Avstralijo in že čez dve leti izdal zbirko z naslovom Bronasti tolkač. V deželi tam spodaj je nato izdal še eno zbirko, po osamosvojitvi Slovenijie in še posebej po vrnitvi v domače kraje pa je izšlo še pet njegovih knjig. Umrl je 13. maja 2020 v domačih Srgaših. Igralec: Marko Simčič, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorja: Vida Curk in Vlado Motnikar. Leto produkcije: 2003


20. 1. 2023

Johannes V. Jensen: Jens

Danski pisatelj Johannes Vilhelm Jensen je živel na prehodu iz devetnajstega v dvajseto stoletje in je bil eden najopaznejših besednih ustvarjalcev svojega časa. Študiral je medicino, preživljal se je s pisanjem kriminalk. Ko je študij opustil, se je ukvarjal samo s pisanjem, novinarstvom, veliko je potoval. Napisal je zgodovinski roman Padec kralja ter vrsto romanov s skupnim naslovom Dolgo potovanje ter v njih romaneskno obdelal skandinavsko zgodovino od predzgodovine do Krištofa Kolumba. Vse življenje je pisal Zgodbe s Himmerlandskega o stari kmečki kulturi na Jutlandu. To je njegovo najbolj znano delo. Ena izmed zgodb z naslovom Jens je prevedena v slovenščino, poslovenil jo je Franc Burgar. Ob poslušanju se spominjamo, da se je Johannes Vilhelm Jensen rodil na današnji dan pred sto petdesetimi leti. Interpret: Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojsta zvoka David Lap, Rok Fiamengo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten


19. 1. 2023

Attila József: Pesmi za psihoanalitičarko Edit Gyömrőijevo

Attila József (rojen je bil leta 1905, umrl pa leta 1937) je eden najpomembnejših madžarskih pesnikov 20. stoletja. Bil je otrok svojega časa, zanimal se je za marsikaj, tudi za psihoanalizo. V Literarnem nokturnu bomo predvajali nekaj njegovih pesmi iz cikla Pesmi za psihoanalitičarko Edit Gyömrőijevo. Poslovenila sta jih Zsolt Lukács & Matjaž Jarc.


18. 1. 2023

Jorge Guillén: Pesmi

Leta 1927 je minilo 300 let od smrti Luisa de Góngore, baročnega pesnika, ki velja za enega najpomembnejših španskih literatov. Prav v njegov spomin je pesniška skupina, ki se je oblikovala okrog leta 1927, sicer pa se je navduševala nad avantgardo in tradicijo španske lirike razbremenila z modernizmom, dobila ime Generacija 27. Širše najbolj znan predstavnik te je Federico García Lorca, med opaznejšimi pa je tudi Jorge Guillén. Rodil se je 18. januarja pred 130 leti v Valladolidu. Guilléna je zanimal sam proces nastajanja poezije, zanimal ga je jezik, rad je eksperimentiral, predvsem z metrumom. Prevajalci Ciril Bergles, Niko Grafenauer, Nina Kovič; igralec Uroš Smolej; režiserka Špela Kravogel; glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina; mojster zvoka Nejc Zupančič; redaktorici Maja Žel Nolda, Maja Žvokelj. Leto nastanka 2013.


17. 1. 2023

Percival Everett: Drevesa

Drevesa Percivala Everetta je roman, ki se začne s serijo brutalnih umorov v podeželskem mestu Money v Mississippiju. Ko tja prispeta dva detektiva iz državnega preiskovalnega urada, naletita na pričakovani odpor lokalnega šerifa, njegovega namestnika, mrliškega oglednika in vrste rasističnih meščanov. Umori so uganka, saj je na vsakem mestu zločina truplo moškega, ki spominja na temnopoltega dečka Emmetta Tilla, ki je bil linčan leta 1955. Detektivi kmalu odkrijejo, da se srhljivo podobni umori dogajajo po vsej državi. Medtem ko se trupla kopičijo, detektivi iščejo odgovore pri lokalnem zdravniku, ki že leta dokumentira vsako linčanje v državi in razkrije zgodovino, ki še noče biti pozabljena. Everett se na svoj značilen, izjemno humoren način loteva rasizma in policijskega nasilja, s čimer ostro zareže v samo srž temnopolte ameriške izkušnje. Prevajalka Petra Meterc, interpret Gašper Lovrec, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh. Posneto leta 2023.


Več epizod
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt