Iskanje
38 min • 10. 04. 2025
Posnetek nima več pravic za predvajanje na spletu!
Irsko pisateljico Sally Rooney so že po izidu njenega prvenca z naslovom Pogovori s prijatelji leta 2017 oklicali za predstavnico milenijske generacije. Sledili so še trije romani: Normalni ljudje, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. V slovenščino je vse prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Kakšne so teme, ki se jih Sally Rooney loteva v svojih delih, kakšen je njen način pisanja in zakaj je s svojimi knjigami uspela nagovoriti tako širok krog bralcev? Izbrali smo odlomke iz romanov Pogovori s prijatelji, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo.
Avtorica scenarija in urednica oddaje Tesa Drev Juh,
prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica.
Interpretirata Tina Resman in Stane Tomazin,
vezno besedilo bere Aleksander Golja,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Posneto leta 2025.
Irsko pisateljico Sally Rooney so že po izidu njenega prvenca z naslovom Pogovori s prijatelji leta 2017 oklicali za predstavnico milenijske generacije. Sledili so še trije romani: Normalni ljudje, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo. V slovenščino je vse prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. Kakšne so teme, ki se jih Sally Rooney loteva v svojih delih, kakšen je njen način pisanja in zakaj je s svojimi knjigami uspela nagovoriti tako širok krog bralcev? Izbrali smo odlomke iz romanov Pogovori s prijatelji, Kje si, prelepi svet? in Intermezzo.
Avtorica scenarija in urednica oddaje Tesa Drev Juh,
prevajalka Vesna Velkovrh Bukilica.
Interpretirata Tina Resman in Stane Tomazin,
vezno besedilo bere Aleksander Golja,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Posneto leta 2025.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
36 min • 04. 12. 2025
V Literarnem večeru se ob 140. obletnici njegovega rojstva, ki jo praznujemo 4. decembra, v okviru cikla Mojstri poustvarjalne besede posvečamo prevajalcu in jezikoslovcu Antonu Sovretu. V slovenščino je prevedel 40 knjig in bil vse življenje vodilen prevajalec grške in rimske književnosti pri nas. Sodeloval je tudi pri sestavljanju slovenskih slovnic. Oddajo je leta 1981 pripravil njegov učenec in nadaljevalec njegovega dela prof. dr. Kajetan Gantar. Avtor scenarija oddaje Kajetan Gantar, avtorji literarnih del Anton Sovre, Homer, Pindar, Anakreon, Teognis, Mimnermo, Ajshil, Sofoklej, Evripid, Platon, avtor prevodov Anton Sovre, režiser Aleš Jan, bralka Barbara Berce, interpreti Rudi Kosmač, Boris Kralj in Jerica Mrzel glasbena opremljevalka Marjeta Gačeša, mojster zvoka Jure Culiberg, redaktorja Drago Bajt in Petra Meterc. Produkcija 1981.
41 min • 02. 12. 2025
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
40 min • 27. 11. 2025
Konstantin Kavafis (1863–1933) spada med najpomembnejše predstavnike sodobne grške in tudi svetovne književnosti. Osrednje teme Kavafisove poezije so zaprtost in izključenost človeka, samota posameznika, ki kaže na vso globino njegove tragične eksistence, nespremenljivost in neizogibnost, ki določa človekovo bivanje na tem svetu, za njegov izraz pa je značilna ironija – tako v besedi kot v dogajanju, meni dr. Dragica Fabjan Andritsakos, avtorica predloge za Literarni večer.
41 min • 25. 11. 2025
Dansko pisateljico Karen Blixen (1885–1962) poznamo tudi po njenem psevdonimu, ki pa je le eden izmed mnogih, namreč Isak Dinesen. Tina Mahkota je pripravila oddajo o njenem vznemirljivem življenju in zanimivem ustvarjanju, vanjo pa je vključila odlomke iz njene spominske proze Spomin na Afriko v prevodu Maje Kraigher, zgodbo Prstan ter odlomek iz zgodbe Babettina gostija – oboje je prevedla Tina Mahkota. Interpretirata Violeta Tomič in Martina Maurič Lazar, vezno besedilo bere Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
42 min • 20. 11. 2025
