Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnii še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarstva. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradi Komenda.
O tem, zgodovini in obetih prihodnosti v tokratnem Lokalnem času Matija Mastnak.
Z muzejem želijo obuditi spomin na propadlo tovarno nogavic
Na Polzeli, kjer so pred tremi leti v tamkajšnji tovarni nogavic ugasnili še zadnje stroje, nastaja muzej nogavičarsta. Uredili ga bodo v nekdanjem skladišču v bližini gradu Komenda. Čeprav starih strojev ne bo manjkalo, bodo v ospredju predvsem zanimive zgodbe nekdanjih zaposlenih. Z njimi opravljajo intervjuje. Te bodo nato zbrali in na ogled ponudili v pisnih, avdio in video oblikah. Nastalo je res veliko anekdot. Vodja Turistično informacijskega centra Polzela Damjan Jevšnik:
»Ena od manekenk, ki so predstavljale nogavice, je potem tudi nastopila v filmu Jamesa Bonda.«
Tovarna nogavic je bila več kot le tovarna. V obdobju nekdanje socialistične Jugoslavije je bila duša in glavno gonilo razvoja. Polzelsko podjetje nogavic je gradilo bloke, ceste, zdravstveni dom, delavci so se združevali v pevskem zboru, fotografski sekciji, gasilskem društvu.
Najbrž ni veliko Slovenk, ki še niso slišale za Lastovko. Ta znamka priljubljenih nogavic je bila pojem za kakovost, tako v Sloveniji kot v vseh drugih republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi širše na Balkanu in ponekod v Srednji Evropi. Med drugim so po naročilu pletli hlačne nogavice za Jovanko Broz.
Davnega leta 1927 je na Polzeli prve nogavice začel plesti švicarski industrialec. Največ zaposlenih je podjetje imelo konec osemdesetih let in sicer skoraj 1400. Podjetje je v težave zašlo po letu 1990, po osamosvojitvi Slovenije.
