Na Pohorju, priljubni izletniški točki, ki se ponaša z neokrnjeno naravo, na približno šest tisoč hektarjih nastaja regijski park. Zamisel o tem pa je star že več kot 100 let. Prvo pobudo so leta 1920 zapisali v Spomenici, v prvem slovenskem naravovarstvenem programu. Več pa v tokratni epizodi Lokalnega časa naš celjski dopisnik, Matija Mastnak!
Neokrnjena narava, ki jo naj bi prav kmalu še dodatno zaščitili.
Na Pohorju, priljubljeni izletniški točki, kjer trenutno številni uživajo v smuki po belih strminah, nastaja regijski park. Pobudo za njegovo ustanovitev so na Ministrstvo za okolje in prostor poslali pred petimi leti, podpisalo jo je šest županov občin s tega območja. Želijo si, da bi se s Pohorjem opravljalo bolj celovito kot do sedaj.
Pesem divjega petelina ali paritveni ples ruševcev, so glasovi Pohorja, ki jih je mogoče slišati le še redko kje na svetu. Barjanski gozdovi področja, prepletenega s potoki in jezerci, dajejo zaščito številnim redkim in ogroženim živalskim ter rastlinskim vrstam. Teh je toliko, da je nemogoče našteti vseh. Vodja celjske enote Zavoda za varstvo narave Tanja Košar Starič.
Izpostavila bi okroglolistno rosiko, ki je žužkojeda rastlina. Od kačjih pastirjev, sta zanimiva barjanska deva in barjanski spreletavec. Borovničeva bledica je vrsta metulja, ki v Sloveniji živi le na Pohorju in je predstavnica ledenodobnega živalstva.
Velik del Pohorja že zdaj ščiti natura 2000, zato park ne bi dodatno omejeval domačinov. Nasprotno. Ta prinaša številne priložnosti. Čeprav gre prvenstveno za varovanje narave, pa bi ustanovitev regijskega parka lahko bila dodatna sapica v jadra razvoju že zdaj precej bogatega turizma v tem delu države.
