Iskanje
Valerija Čarman: »Otroci z rakom nočejo pomilovanja; potrebujejo spodbudo, objem in občutek, da bo vse okej.«
Junaki tretjega nadstropja, otroci, ki so premagali in premagujejo raka, so ustanovili neprofitni inštitut Zlata pentljica. To so storili skupaj z Valerijo in Ivom Čarmanom, ki sta na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani prvič prišla leta 1998. Prihajata še danes, njuna pomoč, spodbuda, srčnost, pogovori in objemi tkejo močne niti z otroki tudi potem, ko ti zapustijo bolnišnico. Njihova srečanja so neprecenljiva, pogovori pa neizčrpen vir moči. Skupne zgodbe so zgled dajanja in prejemanja. Zakonca Čarman sta prisluhnila otrokom, ki želijo ozaveščati javnost ter tako premagovati stigmo otroškega raka in težave vnovičnega vključevanja v družbo. Zlata pentljica zdaj povezuje več kot štirideset otrok. Ti bi radi delili svoje zgodbe tudi s tistimi, ki so zdaj na zdravljenju, jim pomagali, jih opogumljali in jim svetovali. Bolezni otrok so tesno povezane s podporo staršev. A otroci z rakom pravijo, da jih lahko razumejo le tisti, ki so preboleli raka. Inštitut Zlata pentljica povezuje otroke, ki vejo, kaj hočejo in kaj bi radi povedali. Pomagali bi radi sebi in drugim. Za svoja prizadevanja so bili nagrajeni z jabolkom navdiha.
Valerija Čarman: »Otroci z rakom nočejo pomilovanja; potrebujejo spodbudo, objem in občutek, da bo vse okej.«
Junaki tretjega nadstropja, otroci, ki so premagali in premagujejo raka, so ustanovili neprofitni inštitut Zlata pentljica. To so storili skupaj z Valerijo in Ivom Čarmanom, ki sta na hemato-onkološki oddelek Pediatrične klinike v Ljubljani prvič prišla leta 1998. Prihajata še danes, njuna pomoč, spodbuda, srčnost, pogovori in objemi tkejo močne niti z otroki tudi potem, ko ti zapustijo bolnišnico. Njihova srečanja so neprecenljiva, pogovori pa neizčrpen vir moči. Skupne zgodbe so zgled dajanja in prejemanja. Zakonca Čarman sta prisluhnila otrokom, ki želijo ozaveščati javnost ter tako premagovati stigmo otroškega raka in težave vnovičnega vključevanja v družbo. Zlata pentljica zdaj povezuje več kot štirideset otrok. Ti bi radi delili svoje zgodbe tudi s tistimi, ki so zdaj na zdravljenju, jim pomagali, jih opogumljali in jim svetovali. Bolezni otrok so tesno povezane s podporo staršev. A otroci z rakom pravijo, da jih lahko razumejo le tisti, ki so preboleli raka. Inštitut Zlata pentljica povezuje otroke, ki vejo, kaj hočejo in kaj bi radi povedali. Pomagali bi radi sebi in drugim. Za svoja prizadevanja so bili nagrajeni z jabolkom navdiha.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
14 min • 07. 02. 2026
Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.
12 min • 31. 01. 2026
Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.
11 min • 24. 01. 2026
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
12 min • 17. 01. 2026
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
13 min • 10. 01. 2026
