Iskanje
13 min • 07. 12. 2024
Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor.
Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
14 min • 07. 02. 2026
Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.
12 min • 31. 01. 2026
Andrej Rijavec – na postojnsko burjo ga je z Goriškega zvabila ljubezen – je odličen poznavalec zgodb ljudi, ki so krojili ne le Primorsko – Notranjsko zgodovino, temveč so zaznamovali vso Slovenijo, vendar o njih vemo veliko premalo. Univerzitetni diplomirani literarni komparativist je predan interpret kulturne dediščine, raziskovalec in ljubiteljski zgodovinar ter avtor številnih kratkih zgodb – tudi takih ki še čakajo, da jih bo v prihodnosti nadgradil. Je tudi avtor romana Medvedja kraljica, ki je – kot pravijo – ekokriminalka.
11 min • 24. 01. 2026
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
12 min • 17. 01. 2026
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
13 min • 10. 01. 2026
