Iskanje
13 min • 07. 12. 2024
Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor.
Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor.
Franci Toplišek je policist z dušo in telesom ter s 35-letnim stažem na Policijski postaji Celje. Prisega na spoštljivo komunikacijo. Pravi, da je s pravim pristopom mogoče preprečiti marsikatero nasilno dejanje. Številni udeleženci v prometnih nesrečah so mu še danes hvaležni, za njih je storil več, kot je od njega zahteval postopek. Najtežje trenutke je doživljal, ko je obravnaval nesreče, v katerih so bili žrtve otroci. Tudi sicer je rad med mlajšimi, poklic policista redno predstavlja v vrtcih, šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami.
10 min • 17. 04. 2026
Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.
14 min • 10. 04. 2026
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
11 min • 04. 04. 2026
Vido Kregar pozna kamniško podzemlje kot lasten žep. Ni le obiskovalec jam, temveč njihov varuh in glas razuma o tem, kako ključno je ohranjanje čistih vodnih virov za našo prihodnost in kako so skrivnostni jamski rovi neločljivo povezani z življenjem v dolini. Vido Kregar velja za eno ključnih osebnosti slovenskega jamarstva; poleg vodenja zveze je bil aktiven tudi kot predsednik Jamarskega kluba Kamnik in je tudi soavtor številnih projektov za varovanje podzemnih voda in idejni oče Mreže vodnih poti po Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega je tudi neumoren popotnik, ki ga na njegovih romanjih vedno spremlja zvest sopotnik – njegov dežnik, od katerega se ne loči, pa če sije sonce ali lije kot iz škafa.
11 min • 28. 03. 2026
Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.
12 min • 21. 03. 2026
