Iskanje
Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen. V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še 97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.
Sevničan Rudi Stopar je v 86. letih svojega življenja za sabo zapustil neizbrisen pečat doma in v svetu, saj je vse od rane mladosti ustvarjal kot kipar, slikar in pesnik. Še vedno se spomni prvega dela iz osnovne šole, ki ga skrbno hrani, čeprav je vmes nastalo tisoče kipov, vitražev, grafik in slik, ter vsaj toliko haikujev in haig, tj. narisanih haikujev. Na letošnjem natečaju v hrvaškem Ludbregu je njegov haiku znova prejel posebno pohvalo. Ustvarjal je ob rednih službah, od leta 1997 je upokojen. V zapuščini, ki jo zdaj ureja, je 37 javnih skulptur po Sloveniji in svetu, njegovo delo je v prestižnem pariškem Montmartu, nam v pogovoru skromno zaupa umetnik. Naštel je 76 udeležb na kolonijah, kjer je ostalo vsaj eno njegovo delo, na Forma vivi v Makolah, kjer je med ustanovitelji, pa niz njegovih umetnin. Tu je še 97 samostojnih razstav in 242 skupinskih. Na gradu Sevnica ima od leta 2011 galerijo, tam je v zadnjem desetletju pripravil več ko sto Rodogost večerov s predstavitvijo slovenskih in tujih umetnikov. Zaradi krhkega zdravja zdaj tam ureja le še razstavno okno. Ustvarjal je v številnih posavskih kulturnih društvih, od leta 2014 v Sevnici vodi likovni shod in kot pravi, bo letošnji zadnji. Vsekakor pa želi končati še nekaj skulptur.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
12 min • 17. 01. 2026
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
13 min • 10. 01. 2026
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.
10 min • 03. 01. 2026
Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.
7 min • 27. 12. 2025
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
12 min • 20. 12. 2025
