Iskanje
Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah.
Geza Kisilak je čevljar v Rogašovcih na Goričkem, ki čevlje ne samo popravlja temveč tudi izdeluje. Čeprav je končal študij ekonomije in je bil tudi direktor nekdanje enote postojnskega podjetja LIV v Prekmurju, je pred poldrugim desetletjem nasledil svojega očeta, ki je čevljarstvo prav tako prevzel od svojega očeta. Geza Kisilak čevlje izdeluje zlasti za folklorne plesalce, kar tretjina njegovih strank pa prihaja iz sosednje Avstrije. Kot velik ljubitelj klasične glasbe se rad odpravi v opero, sicer pa, kot je povedal Lidiji Kosi, sodeluje zlasti na okoliških sejmih in priložnostnih družabnih prireditvah.
Etnologinja in kulturna antropologinja, ki je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomirala tudi iz sociologije kulture, je zaposlena v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Preučuje nematerialno in materialno kulturo preteklega načina prazničnega in vsakdanjega življenja tako v Prekmurju kot v Porabju ter v Prlekiji in Slovenskih Goricah, pa tudi na Kozjanskem, Pohorju, Obsotelju in tako dalje. Avtorica mnogih razstav in knjig oziroma publikacij ter snemalka na terenu je za svoje življenjsko delo lani prejela tudi najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva Murkovo nagrado. Njeno delo bistveno prispeva k razvoju discipline in razumevanju človekovega vsakdana, zase pa pravi, da ni za antropologijo v mestu, pač pa je enologinja podeželja.
12 min • 17. 01. 2026
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
13 min • 10. 01. 2026
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenski, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki – prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu, tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro v domačem okolju, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej.
10 min • 03. 01. 2026
Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.
7 min • 27. 12. 2025
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
12 min • 20. 12. 2025
