Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ja unovčila, kadar je šlo karkoli narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela še sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Opisala jo je v prvencu Belo se pere na devetdeset.
Bronja Žakelj o smrti mame, izgubi brata in svoji bolezni
Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Pri štirinajstih je izgubila mamo, pri dvajsetih za rakom zbolela še sama.
“Zakaj sem zbolela in zakaj ravno jaz? Nikoli nisem brskala po vzrokih. To se mi zdi iskanje igle v senu. Nikoli ne najdeš odgovora.”
Dejstvo, da je zbolela za rakom na bezgavkah, je sprejela. Predvsem je gledala naprej, kako se bo izmazala iz tega. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Bronja jo je opisala v prvencu Belo se pere na devetdeset.
Na vprašanje, kako je lahko preživela vse te boleče dogodke, Bronja Žakelj odgovarja:
“Toplina, varnost in ljubezen v prvih štirinajstih letih življenja so moj joker, ki ga potegnem iz rokava, kadar gre karkoli narobe.”
Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Varnost, toplina in ljubezen, ki jih je dobila v prvih letih življenja, so bili kapital, ki ja unovčila, kadar je šlo karkoli narobe. Narobe pa je šlo že pri štirinajstih, ko je izgubila mamo. Pri dvajsetih je za rakom zbolela še sama. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Opisala jo je v prvencu Belo se pere na devetdeset.
Bronja Žakelj o smrti mame, izgubi brata in svoji bolezni
Imela je idilično otroštvo in mladost v nekdanji skupni državi v osemdesetih letih prejšnjega stoletja z mamo, očetom, bratom in babico. Njihovo stanovanje na Vojkovi v Ljubljani je bilo vedno polno ljudi in dogajanja. Pri štirinajstih je izgubila mamo, pri dvajsetih za rakom zbolela še sama.
“Zakaj sem zbolela in zakaj ravno jaz? Nikoli nisem brskala po vzrokih. To se mi zdi iskanje igle v senu. Nikoli ne najdeš odgovora.”
Dejstvo, da je zbolela za rakom na bezgavkah, je sprejela. Predvsem je gledala naprej, kako se bo izmazala iz tega. Še huje je bolečina zarezala ob izgubi brata, ki se je ponesrečil pri plezanju v gorah. To pomlad je bila spet na onkološkem inštitutu. Njena življenjska zgodba je filmska. Ni izmišljena, ampak je resnična. Filmske upodobitve nima, dobila pa je knjižno. Bronja jo je opisala v prvencu Belo se pere na devetdeset.
Na vprašanje, kako je lahko preživela vse te boleče dogodke, Bronja Žakelj odgovarja:
“Toplina, varnost in ljubezen v prvih štirinajstih letih življenja so moj joker, ki ga potegnem iz rokava, kadar gre karkoli narobe.”
Na predvečer svojega 10. rojstnega dne je izvedela, da ima možganski tumor. Hani Hafner je to povsem spremenilo življenje. Brezskrbno otroštvo, ki bi moralo biti polno veselja in igrivosti, sta zamenjala strah in boj za preživetje. O spopadanju z boleznijo in njenimi posledicami je 16-letna Hana Hafner, ki obiskuje gimnazijo Poljane v Ljubljani, napisala knjigo Skriti sopotnik. Sprijazniti se je morala, da bolezen ni minila in da bo vedno prisotna v njenem življenju. Odločila se je, da bo njeno poslanstvo ozaveščanje o otroškem raku. Kljub hudi izkušnji pravi, da je v življenju vedno prostor za upanje in svetlobo, zato pogumno stopa skozi življenje, saj bi rada uresničila svoje želje in cilje, ki si jih je zadala. Hana Hafner bo gostja tokratne oddaje Med štirimi stenami. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.
28 min • 19. 01. 2026
Ženski glas, ki je bil tisočletja patriarhalnega sistema utišan, nadzorovan in kaznovan, ogroža obstoječa razmerja moči, poudarja gledališka igralka Ana Dolinar Horvat, ki bo v oddaji Med štirimi stenami spregovorila o osebni izkušnji spolnega nasilja, kako pomembno je, da o nasilju govorimo, ter o moči, ki jo imajo povezovanje žensk, medsebojna podpora in ustvarjanje skupnosti.
37 min • 12. 01. 2026
Mag. Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani, po raziskovalnem delu s področja humane genetike je v Parizu specializirala anesteziologijo in intenzivno terapijo. Svoje znanje je dopolnila s šolanjem s področja paliativne medicine v Nemčiji in opravila izobraževanje za pridobitev diplome iz specialnega zdravljenja bolečine v Avstriji. V Splošni bolnišnici Jesenice vodi Center za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe v Republiki Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje in je vodja prve mobilne paliativne enote v Sloveniji. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.
48 min • 05. 01. 2026
Živi v svetu videčih in se trudi, da slepota ni njena glavna in najpomembnejša lastnost. Dvaintridesetletna Zala Hreščak je magistrica angleščine in pevka. Je prva pri nas, ki je začela in končala osnovno šolo z brajevim sistemom. Bila je tudi prva slepa učiteljica angleškega jezika v redni osnovni šoli. Obožuje nove izzive in v prostem času rada poskuša stvari, ki morda niso samoumevne za slepo osebo z majhnim ostankom vida. Z Zalo Hreščak se bo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjala Petra Medved.
37 min • 29. 12. 2025
S porodom se ne rodi le otrok, temveč tudi mama. Gre za popolnoma novo vlogo v življenju, na katero pa smo težko popolnoma pripravljeni. Razlika med pričakovanji in realnostjo zna biti zelo velika, zato je porodniški dopust vse kaj drugega kot zares dopust. Tudi zaradi tega se je psihologinja Asja Samec odločila, da bo postala poporodna doula. Mamam priskoči na pomoč v času po porodu, prav tako jih na to obdobje pripravlja že v času nosečnosti
38 min • 22. 12. 2025