Iskanje
Pred 27. leti sta z možem sprejela v rejništvo prvega otroka – deklico, ki je imela raka. Potem so bili pri njiju še trije otroci s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami. Anže, ki ima cerebralno paralizo, je še vedno v njuni družini. Zaradi telesne oviranosti mu ves čas nudita nego in pomoč pri vseh vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospo Baš, njenega moža Stanislava in Anžeta gostimo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.
Z možem sta v svojo družino sprejela štiri otroke s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami
Potem ko je Marija Baš iz Gorice pri Moravčah izgubila službo, je sprejela v specialno rejništvo prvega otroka. Pred sedemindvajsetimi leti je prišla k njim deklica, ki je imela raka. Njeno življenje se je končalo tragično. Ko je ozdravela in se osamosvojila, je umrla v prometni nesreči. Anže, ki je star 25 let, je pri njiju od tretjega meseca starosti. Uradno je njun rejenec. Sicer pa se počuti kot njun otrok, kliče ju mama in oče.
“Jaz sem njun sin, sem brat in tudi stric.”
Anže je bil nedonošen otrok. Brez spodbude in terapij, ki sta mu jih omogočila, ne bi dosegel zdajšnjega razvoja in ne bi živel polnega življenja. Je študent ekonomije oziroma računovodstva na višji šoli. Ker ima cerebralno paralizo, mu pri študiju pomaga gospod Stane.
“Skupaj hodiva na predavanja. Jaz mu pišem zapiske, potem pa doma skupaj predelava snov za izpit.”
Zaradi telesne oviranosti ga ves čas negujeta in mu pomagata pri vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Veliko razbremenitev si obetajo od osebne asistence. Anže je dobil odločbo, po kateri mu pripada 60 ur osebnega asistenta na teden. To bo razbremenilo tudi gospo Marijo Baš.
“Anžetu morava biti ves čas na voljo. Če ga je treba peljati k zdravniku, mora to narediti eden od naju. Seveda pomagajo tudi najini otroci, ampak zdaj so odrasli in imajo svojo družino.”
Osebna asistenca je pomembna tudi zaradi Anžetovega osamosvajanja. Tako kot vsi otroci bo moral tudi Anže nekoč pretrgati popkovino. Ko se bo osamosvojil, pa brez osebne asistence ne bo mogel živeti.
Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Z možem sta s svojim altruizmom, življenjskimi odločitvami in konkretnim angažiranjem zelo presegla naloge, ki bi jih od njiju pri izvajanju rejniške dejavnosti pričakovali.
Pred 27. leti sta z možem sprejela v rejništvo prvega otroka – deklico, ki je imela raka. Potem so bili pri njiju še trije otroci s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami. Anže, ki ima cerebralno paralizo, je še vedno v njuni družini. Zaradi telesne oviranosti mu ves čas nudita nego in pomoč pri vseh vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Gospo Baš, njenega moža Stanislava in Anžeta gostimo v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti uri na Prvem.
Z možem sta v svojo družino sprejela štiri otroke s kompleksnimi zdravstvenimi in razvojnimi težavami
Potem ko je Marija Baš iz Gorice pri Moravčah izgubila službo, je sprejela v specialno rejništvo prvega otroka. Pred sedemindvajsetimi leti je prišla k njim deklica, ki je imela raka. Njeno življenje se je končalo tragično. Ko je ozdravela in se osamosvojila, je umrla v prometni nesreči. Anže, ki je star 25 let, je pri njiju od tretjega meseca starosti. Uradno je njun rejenec. Sicer pa se počuti kot njun otrok, kliče ju mama in oče.
“Jaz sem njun sin, sem brat in tudi stric.”
Anže je bil nedonošen otrok. Brez spodbude in terapij, ki sta mu jih omogočila, ne bi dosegel zdajšnjega razvoja in ne bi živel polnega življenja. Je študent ekonomije oziroma računovodstva na višji šoli. Ker ima cerebralno paralizo, mu pri študiju pomaga gospod Stane.
“Skupaj hodiva na predavanja. Jaz mu pišem zapiske, potem pa doma skupaj predelava snov za izpit.”
Zaradi telesne oviranosti ga ves čas negujeta in mu pomagata pri vsakdanjih opravilih, ki jih sam ne zmore. Svojo hišo in način življenja sta prilagodila njegovim gibalnim zmožnostim. Veliko razbremenitev si obetajo od osebne asistence. Anže je dobil odločbo, po kateri mu pripada 60 ur osebnega asistenta na teden. To bo razbremenilo tudi gospo Marijo Baš.
“Anžetu morava biti ves čas na voljo. Če ga je treba peljati k zdravniku, mora to narediti eden od naju. Seveda pomagajo tudi najini otroci, ampak zdaj so odrasli in imajo svojo družino.”
Osebna asistenca je pomembna tudi zaradi Anžetovega osamosvajanja. Tako kot vsi otroci bo moral tudi Anže nekoč pretrgati popkovino. Ko se bo osamosvojil, pa brez osebne asistence ne bo mogel živeti.
Marija Baš je za dolgoletno in uspešno rejniško delo letos prejela priznanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Z možem sta s svojim altruizmom, življenjskimi odločitvami in konkretnim angažiranjem zelo presegla naloge, ki bi jih od njiju pri izvajanju rejniške dejavnosti pričakovali.
Je menopavza res skupek telesnih in psihičnih sprememb, s katerimi se začne zaton ženske moči? Kaj nam še preostane v življenju na polovici poti? Je to res le prizadevanje, da bi ustavile hormonske spremembe, se podvrgle pomlajevalnim posegom in se brezupno trudile dokazati, da smo premagale naravo? O transformativnem procesu zorenja ženske po petdesetem letu v naši in drugih kulturah se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali s Sašo Božič, ki je svoj proces razkrila v Dnevniku menopavznega prehoda Nazaj k sebi – Postajam ona. foto: C. Š.
41 min • 08. 12. 2025
»Zapihal je močan veter, stemnilo se je, začela je padati sodra, spustila se je gosta megla. Močno se je ohladilo. Črn oblak je bil nenadoma tik nad nami. Okoli devetih so iz oblaka začele švigati strele. Začel se je sodni dan.« Tako hudo nevihto na Triglavu pred 53-imi leti, ki se je spremenila v tragedijo, v knjigi Strela z jasnega - krivda preživelega in pot odrešitve opisuje Dare Vidic. Knjigo je po njegovi pripovedi napisala njegova soproga Biba Jamnik Vidic.
45 min • 01. 12. 2025
Novembra po vsem svetu izvajajo kampanjo Movember, ki usmerja pozornost v ozaveščanje o pomenu zdravja moških, zgodnjega odkrivanja raka prostate in preventive. Rak prostate je najpogostejši rak pri evropskih moških. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, zato bo zelo dobrodošel državni presejalni program Peter, ki ga napovedujejo čez približno dve leti. Vanj bodo vključeni moški od 50. do 69. leta starosti. Z namenom ozaveščanja moških o pomembnosti zgodnjega testiranja bo svojo zgodbo razkril tudi Aleš Musar, poslovnež, naravoslovec in mož predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
32 min • 24. 11. 2025
Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
43 min • 17. 11. 2025
Gluhe in hudo naglušne osebe imajo zaradi okvare sluha velike težave pri sporazumevanju in vključevanju v okolje, v katerem živijo, se izobražujejo, delajo ali preživljajo prosti čas. To pa lahko vodi v različne oblike socialne izključenosti. Gorazd Orešnik je od rojstva gluh, je oče dveh gluhih otrok, pa tudi ponosen dedek štirih vnukov. Po izobrazbi je elektromehanik. Po končani diplomi je 20 let delal v podjetju Iskra, nato pa do upokojitve kot snemalec za spletno televizijo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih. 25 let je bil član upravnega odbora Društva gluhih Ljubljana, nato 8 let predsednik društva, letos pa je bil izvoljen za predsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. O svoji življenjski zgodbi in o tem, za kaj se zavzema kot predsednik Zveze, da bi se položaj gluhih in naglušnih izboljšal, bo pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved. Današnjo radijsko oddajo Med štirimi stenami smo pripravili tako, da je dostopna tudi ljudem z okvaro sluha, in sicer lahko spremljajo videoprenos na spletni strani prvega programa Radia Slovenija. Oddaja je v celoti tolmačena v slovenski znakovni jezik, opremljena pa je tudi s podnapisi.
30 min • 10. 11. 2025
