Iskanje
42 min • 22. 04. 2019
Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.
Sem na koncu sveta, potem greš desno
Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.
Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.
Sem na koncu sveta, potem greš desno
Zase pravi, da je srečen duhovnik. Humanizem in vera sta globoko zasidrana v njem. »To sta dve stvari, ki jih ne moreš ločiti,« pravi misijonar Tone Kerin, ki že 34 let živi in dela na Madagaskarju. Pri 26-ih letih je kot mlad duhovnik odšel v misijone na Madagaskar. Predvideval je, da bo tam ostal le pet let, vendar ga je Afrika očarala. »V Afriki postaneš drug človek,« razlaga. Postala je njegov dom, prevzeli so ga narod, malgaška kultura in družba. Še bolj pa preprostost ljudi. Njegovo delo ni le oznanjevanje evangelija, temveč tudi izobraževanje in pomoč Malgašem na vseh področjih. Zgradil je 26 cerkva, 30 državnih šol in dve zasebni, ki ju tudi sam vodi. Pred njim pa je še veliko izzivov. Misijonar Tone Kerin, ki je zdaj v Sloveniji, bo gost oddaje Med štirimi stenami. O njegovem življenju in delu se bo z njim pogovarjala Petra Medved.
"Tečem za Viktorja Frankla – za njegovo misel, da človek preživi skoraj vse, če ima razlog, zakaj. Danes živimo v času, ko mnogi tega razloga ne najdejo več. Mladi se soočajo s krizo identitete, z občutkom praznine, s pomanjkanjem smisla in volje. Obenem pa se širi še ena epidemija – nezdrav način življenja in zgrešeni ideali, ki jih narekujejo družbena omrežja in površinska kultura uspeha." Tako razmišlja 22-letni študent medicine in maratonec Maks Matej Cuzak, ki si je za cilj izbral največje svetovne maratone.
44 min • 20. 04. 2026
Povsod po svetu – in Slovenija pri tem ni nobena izjema – zaznavamo porast nestrpnosti, sovražnega govora in nasilja nad temnopoltimi osebami, osebami arabskega rodu, nad migranti, Romi pa tudi drugimi manjšinami in marginaliziranimi družbenimi skupinami. Da sta rasizem in diskriminacija zaradi osebnih okoliščin kljub zakonski prepovedi v naši družbi še kako prisotna, opozarja tokratna gostja oddaje gledališka igralka Lina Akif, ki nam je zaupala svojo zgodbo o rasizmu. Zgodbo o tem, kaj je zanjo pomenilo odraščati kot temnopolta deklica, s kakšnimi predsodki in stereotipi se je morala v življenju soočati zaradi svoje barve kože ter kakšne ovire mora premagovati danes kot temnopolta gledališka igralka. Lino Akif je pred mikrofon povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
54 min • 13. 04. 2026
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
40 min • 07. 04. 2026
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
28 min • 30. 03. 2026
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi polno življenje, bo Matija Bregar pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
35 min • 23. 03. 2026
