V Hiši Multivizije je 15.1. potekal pogovor o sestavljeni identiteti z raziskovalko in znanstvenico dr. Mirjam Milharčič Hladnik iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.
Iskanje
30 min • 13. 01. 2020
Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti in nerazumljenosti do pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija, multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe. V njem so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence, na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike – bodo v oddaji Med štirimi stenami govorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in Romana Zajec, programski vodja projekta Zavoda Apis.
O identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike
Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti, nerazumljenosti do občutka pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija – multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe, zato so v projektu želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. Leto dni intenzivnega usposabljanja na teh umetniških področjih se je končalo z multimedijsko interaktivno predstavo Vse, kar sem, v kateri so sodelujoči imeli priložnost povedati svojo zgodbo in biti slišani. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike, bodo v oddaji Med štirimi stenami spregovorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in programski vodja projekta Zavoda Apis Romana Zajec.
Projekt Multivizija: multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine je evropski projekt, ki ga izvaja Zavod APIS v sodelovanju s partnerji, sofinancirata pa ga EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
V Hiši Multivizije je 14.1. potekal pogovor z dr. Robijem Krofličem z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o rabi družbene angažirane umetnosti v polju družbenega vključevanja.
V Hiši Multivizije je 15.1. potekal pogovor o sestavljeni identiteti z raziskovalko in znanstvenico dr. Mirjam Milharčič Hladnik iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.
V Hiši Multivizije je 16.1. potekal pogovor z urbanim sociologom dr. Pavlom Gantarjem, s katerim smo govorili o urbani segregaciji in neenakosti v prostoru – primer Rakove Jelše.
Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti in nerazumljenosti do pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija, multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe. V njem so želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence, na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike – bodo v oddaji Med štirimi stenami govorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in Romana Zajec, programski vodja projekta Zavoda Apis.
O identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike
Kako si utreti pot od občutka odrinjenosti, nerazumljenosti do občutka pripadnosti in vključenosti? Projekt Multivizija – multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine, se ukvarja z ljudmi, ki se iz različnih razlogov znajdejo na obrobju družbe, zato so v projektu želeli usposobiti pripadnike ranljivih družbenih skupin, zlasti gibalno ovirane, migrante in priseljence na področju fotografije, videa, zvoka, plesa in gledališke igre s poudarkom na gledališču zatiranih. Leto dni intenzivnega usposabljanja na teh umetniških področjih se je končalo z multimedijsko interaktivno predstavo Vse, kar sem, v kateri so sodelujoči imeli priložnost povedati svojo zgodbo in biti slišani. O projektu in o temi vseh modulov – identiteti, ki se je prepletala skozi različne umetniške jezike, bodo v oddaji Med štirimi stenami spregovorile udeleženka projekta Katrin Modic, koordinatorica projekta Mija Pungeršič in programski vodja projekta Zavoda Apis Romana Zajec.
Projekt Multivizija: multimedijsko, plesno in gledališko usposabljanje za ranljive skupine je evropski projekt, ki ga izvaja Zavod APIS v sodelovanju s partnerji, sofinancirata pa ga EU iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
V Hiši Multivizije je 14.1. potekal pogovor z dr. Robijem Krofličem z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani o rabi družbene angažirane umetnosti v polju družbenega vključevanja.
V Hiši Multivizije je 15.1. potekal pogovor o sestavljeni identiteti z raziskovalko in znanstvenico dr. Mirjam Milharčič Hladnik iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU.
V Hiši Multivizije je 16.1. potekal pogovor z urbanim sociologom dr. Pavlom Gantarjem, s katerim smo govorili o urbani segregaciji in neenakosti v prostoru – primer Rakove Jelše.
Reklame, ki nas obkrožajo, podobe največkrat neresničnih popolnih teles, na drugi strani pa številne slike take in drugačne hrane, ki nam jo ponujajo trgovci – zapletena slika za marsikoga, ki svojo uspešnost vidi v zaželeni številki na tehtnici. Pot do motenj hranjenja je blizu. S čim vse se soočajo ljudje, ki jih motnje hranjenja prizadenejo? Ali se tudi motnje hranjenja spreminjajo? Moramo po pomoč? Društvo Svetovalni svet že deset let ponuja pomoč in podporo osebam, ki se iz dneva v dan borijo s temi motnjami, pomaga tudi njihovim svojcem, pomaga pri okrevanju in iskanju novih poti. Desetletnico društva zaznamujeta Ana Ziherl in Anja Murovec v pogovoru z Lucijo Fatur.
37 min • 15. 12. 2025
Je menopavza res skupek telesnih in psihičnih sprememb, s katerimi se začne zaton ženske moči? Kaj nam še preostane v življenju na polovici poti? Je to res le prizadevanje, da bi ustavile hormonske spremembe, se podvrgle pomlajevalnim posegom in se brezupno trudile dokazati, da smo premagale naravo? O transformativnem procesu zorenja ženske po petdesetem letu v naši in drugih kulturah se bomo v oddaji Med štirimi stenami pogovarjali s Sašo Božič, ki je svoj proces razkrila v Dnevniku menopavznega prehoda Nazaj k sebi – Postajam ona. foto: C. Š.
41 min • 08. 12. 2025
»Zapihal je močan veter, stemnilo se je, začela je padati sodra, spustila se je gosta megla. Močno se je ohladilo. Črn oblak je bil nenadoma tik nad nami. Okoli devetih so iz oblaka začele švigati strele. Začel se je sodni dan.« Tako hudo nevihto na Triglavu pred 53-imi leti, ki se je spremenila v tragedijo, v knjigi Strela z jasnega - krivda preživelega in pot odrešitve opisuje Dare Vidic. Knjigo je po njegovi pripovedi napisala njegova soproga Biba Jamnik Vidic.
45 min • 01. 12. 2025
Novembra po vsem svetu izvajajo kampanjo Movember, ki usmerja pozornost v ozaveščanje o pomenu zdravja moških, zgodnjega odkrivanja raka prostate in preventive. Rak prostate je najpogostejši rak pri evropskih moških. Zgodnje odkrivanje bolezni je ključno, zato bo zelo dobrodošel državni presejalni program Peter, ki ga napovedujejo čez približno dve leti. Vanj bodo vključeni moški od 50. do 69. leta starosti. Z namenom ozaveščanja moških o pomembnosti zgodnjega testiranja bo svojo zgodbo razkril tudi Aleš Musar, poslovnež, naravoslovec in mož predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar.
32 min • 24. 11. 2025
Katarina Keček, znana novinarka, televizijska voditeljica, publicistka in pisateljica je bila na začetku 90. let izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Takrat je bila stara 20 let in je bila študentka prvega letnika novinarstva. Čez noč je izgubila vse, tudi streho nad glavo. Postala je brezdomka in se v letih, ki so sledila, borila za golo preživetje. Izbris je povzročil nepredstavljive posledice, nepopravljivo škodo in veliko osebno travmo, ki je zaznamovala njeno življenje. Po več kot tridesetih letih je Katarina Keček napisala knjigo z naslovom Okupatorjeva hči, kjer opisuje svojo osebno zgodbo izbrisane, ko je skupaj s 25.670 prebivalci ostala brez državljanstva in brez identitete. V oddaji Med štirimi stenami je spregovorila o svoji osebni izkušnji izbrisa, tega zgodovinskega dogodka, ki ostaja ena izmed največjih in najhujših kršitev človekovih pravic v zgodovini Slovenije. Katarino Keček je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
43 min • 17. 11. 2025
