Iskanje
Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Kdo so junaki prvega nadstropja? To so mali nedonošenčki, ki se skupaj s starši in zdravstvenimi delavci bojujejo za rast in moč, da bi čim prej postali pravi junaki in predvsem zdravi otroci. Ko je Petra Znoj postala mamica prezgodaj rojenima dvojčkoma, so jo pripovedi mamic nedonošenčkov tako ganile, da se je odločila zbrati njihove zgodbe. Tako je želela predati tudi sporočilo, da se ne smemo nikoli vdati, ne glede na položaj. Doslej so izšle tri knjige teh zgodb. Prevzele so tudi Tjašo Bevc, tako da je k nam prinesla idejo o kvačkanih hobotnicah, ki jih prejmejo mali junaki. Petro Znoj in Tjašo Bevc je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.
Nina Karner, Tim Medved, Živa Zavadlav, Hana Marzidovšek, Adriana Mediževec in Anamarija Mihovec so mladi zdravniki, ki so si poleg samega študija medicine želeli doživeti še drugačno izkušnjo. Odločitev, da odidejo na humanitarno medicinsko odpravo v eno izmed bolnišnic v Afriki, zato res ni bila težka, in tako so se lani v začetku aprila za tri mesece odpravili v Nangomo v Zambiji. "Utrip Zambije skozi stetoskop" pa je branje, ki je nastajalo sproti, je zgodba vseh udeležencev odprave, bogata z dogodki, novimi izkušnjami, vprašanji, dilemami, rešitvami. Pod dnevniške zapise se je podpisala Anamarija Mihovec. Na pogovor jo je povabila Lucija Fatur.
40 min • 07. 04. 2026
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju, saj ljudje z disleksijo pogosto mešajo ali težje opazijo razliko med črkami ali besedami, ko jih berejo ali zapisujejo. Ocene o tem, koliko je med nami ljudi z disleksijo, se razlikujejo, od 5 do 10 odstotkov, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave. Številni med njimi so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo. Z njim se je pogovarjala Lidija Cokan.
28 min • 30. 03. 2026
Matija Bregar vodi bralni krožek za slepe in se ukvarja s treniranjem showdowna, namiznemu tenisu podobnega športa. V življenju se je večkrat počutil prikrajšanega, pravi, saj mu življenje že v zgodnji mladosti ni prizanašalo. Rodil se je slep, pri enajstih letih je doživel kronično ledvično odpoved, čez nekaj let pa tudi presaditev ledvice. Zaradi bolezni je bil večkrat osamljen in se je težje vključeval v družbo. Kako so vse te okoliščine vplivale na njegovo življenje in kako danes živi polno življenje, bo Matija Bregar pripovedoval v oddaji Med štirimi stenami. Z njim se bo pogovarjala Petra Medved.
35 min • 23. 03. 2026
V petek in nedeljo smo si na festivalu dokumentarnega filma lahko ogledali film italijanske režiserke Lorene Luciano z naslovom Nune proti Vatikanu. Govori o spolnih zlorabah redovnic, ki jih je zagrešil pater Marko Rupnik v slovenski redovni skupnosti Loyola. V oddaji Med štirimi stenami gostimo nekdanji redovnici Mirjam Kovač in Glorio Branciani, žrtvi patra Rupnika, ki bosta pripovedovali o dogajanju v skupnosti, o molku in o zbiranju poguma, da sta lahko po skoraj 30 letih spregovorili o zlorabah, ki so v žrtvah pustile globoke rane. Z njima se je pogovarjala Cirila Štuber.
47 min • 16. 03. 2026
Življenje, žal, prinaša tudi bolečine ob izgubi najbližjega. Žalovanje pa ni le proces posameznika. Vanj sta vključeni družina – ožja in širša – in tudi celotna okolica, ki pogosto ne ve, kako ponuditi oporo. O žalovanju obstaja veliko mitov in tudi nerazumevanja. Čeprav morda dobronamerni, so odzivi lahko zelo napačni, pravi Ana Kordeš, ki izgubo doživlja prek osebne zgodbe. Kako in kje najti uteho, če je to sploh mogoče po izgubi otroka?
34 min • 09. 03. 2026
