Iskanje
8 min • 05. 11. 2015
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki smo pozornost namenili deljeni pozornosti.
Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Pogovarjali smo se s Sanjo Šešok, klinično psihologinjo z Nevrološke klinike v Ljubljani.
»V tistem trenutku, ko parkiramo avto, nam zagotovo glasba ni najpomembnejša. Pomembno je, da se osredotočimo le na eno pomembno nalogo. Omejen obseg pozornosti nam preprečuje, da bi lahko kvalitetno opravljali dve različni stvari hkrati.«
Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani?
»Kljub temu, da v vsakdanjem življenju morda opazimo kdaj pa kdaj, da smo ženske vseeno nekako boljše v tem pa raziskave žal tega ne potrjujejo. Seveda pa poudarjam, da so individualne razlike lahko zelo velike. Se pa kaže trend, da moški lažje manipulirate z več informacijami, če so te vidno prostorske in ste boljši v tem, ženske pa lažje manipuliramo z besednim gradivom.«
Vsak zvočni dražljaj iz okolja pa ob usmerjeni pozornosti na ostale čute ne vpliva enako. V ZDA so med vozniki opravili raziskavo o tem, katera skladba jim pri vožnji vozila najbolj ustreza oziroma najbolj pozitivno vpliva na osredotočenost na vožnjo in katera najmanj. Za najbolj neugodno so v največjem odstotku izbrali skladbo Who let the dogs out zasedbe Baha Man:
Skladba, ki je ne bi utišali niti ob najbolj zahtevnih vozniških manevrih in ki najbolj pozitivno vpliva na vožnjo pa je po mnenju anketiranih Don`t stop believing zasedbe Journey:
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki bomo pozornost namenili deljeni pozornosti. Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani? Za odgovore priporočamo usmerjeno pozornost- na Prvi program, v četrtek ob 7.35. Gostja bo: mag. Sanja Šešok z nevrološke klinike. Pripravlja: Peter Močnik.
Ste se kdaj spraševali, zakaj moramo v avtu včasih stišati radio, ko parkiramo ali ko se izgubimo in iščemo pravo smer? V tokratni rubriki smo pozornost namenili deljeni pozornosti.
Koliko stvari naenkrat pravzaprav lahko počnemo? Ali usmeritev pozornosti na poslušanje res vpliva na sprejemanje informacij v vidni skorji? Pogovarjali smo se s Sanjo Šešok, klinično psihologinjo z Nevrološke klinike v Ljubljani.
»V tistem trenutku, ko parkiramo avto, nam zagotovo glasba ni najpomembnejša. Pomembno je, da se osredotočimo le na eno pomembno nalogo. Omejen obseg pozornosti nam preprečuje, da bi lahko kvalitetno opravljali dve različni stvari hkrati.«
Obstajajo pri takšni »večopravilnosti« razlike med moškimi in ženskami možgani?
»Kljub temu, da v vsakdanjem življenju morda opazimo kdaj pa kdaj, da smo ženske vseeno nekako boljše v tem pa raziskave žal tega ne potrjujejo. Seveda pa poudarjam, da so individualne razlike lahko zelo velike. Se pa kaže trend, da moški lažje manipulirate z več informacijami, če so te vidno prostorske in ste boljši v tem, ženske pa lažje manipuliramo z besednim gradivom.«
Vsak zvočni dražljaj iz okolja pa ob usmerjeni pozornosti na ostale čute ne vpliva enako. V ZDA so med vozniki opravili raziskavo o tem, katera skladba jim pri vožnji vozila najbolj ustreza oziroma najbolj pozitivno vpliva na osredotočenost na vožnjo in katera najmanj. Za najbolj neugodno so v največjem odstotku izbrali skladbo Who let the dogs out zasedbe Baha Man:
Skladba, ki je ne bi utišali niti ob najbolj zahtevnih vozniških manevrih in ki najbolj pozitivno vpliva na vožnjo pa je po mnenju anketiranih Don`t stop believing zasedbe Journey:
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
12 min • 05. 02. 2026
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.
15 min • 28. 01. 2026
Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.
11 min • 22. 01. 2026
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
10 min • 15. 01. 2026
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
16 min • 08. 01. 2026
