Iskanje
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Pripravlja: Lea Ogrin.
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC.
Absolutni posluh je redka sposobnost, s katero lahko prepoznamo kromo tona oziroma določimo ton brez referenčne višine. Ta fenomen je prisoten pri približno enem odstotku populacije. Vendar pa je pri prebivalcih Azije, kjer govorijo tonske jezike, ta odstotek višji. Trenutno predpostavljamo, da absolutni posluh izvira iz prepleta genskih faktorjev, zgodnje izpostavljenosti glasbi in intenzivnosti glasbenega treninga, nam je povedal nevropsiholog, doktor Stefan Elmer z nevroznanastvenga oddelka Univerze v Zürichu. Raziskave kažejo, da je fenomen absolutnega posluha pogosteje prisoten pri dojenčkih in otrocih, kot pri odraslih.
Nekateri raziskovalci zato predvidevajo, da se morda prav vsi novorojenčki rodijo z absolutnim posluhom, ta pa nato tekom odraščanja izgine. Možni razlog za obstoj absolutnega posluha je, da podpira učenje jezika in govora pri dojenčkih.
A čeravno je fenomen absolutnega posluha vedno veljal za nekaj dragocenega, podobno kot fotografski spomin pa absolutni posluh ne nosi posebne evolucijske vrednosti, doktor Elmer celo pravi:
V vsakdanjem življenju je absolutni posluh pravzaprav precej neuporaben in nas lahko celo malo ovira. Iz evolucijskega stališča ga pravzaprav ne potrebujemo in najbrž je zato ta fenomen med evolucijo izginil.
Res pa je, so ugotovile nevroznanstvene raziskave, da se možgani tistih s popolnim posluhom razlikujejo od ostalih. Doktor Stefan Elmer je s sodelavci izvedel raziskavo pri kateri so uporabili EEG meritve.
Merili smo povezovanje možganskega nihanja med slušno in prefrontalno skorjo. Meritve so pokazale, da je tudi, ko ljudje z absolutnim posluhom ne počnejo nič posebnega, komunikacija med tema dvema predeloma možganov pri njih močnejša v primerjavi z ostalimi. Tako imenovana fazna korelacija med prefrontalno skorjo in slušno skorjo je precej visoka. Odkrili smo, da je najbrž prav povezava in hkratno delovanje slušne skorje in centrov, ki so vključeni v pomnjenje, pomemben del tega fenomena.
Vendar pa abolutni posluh sploh ni absouluten, pojmovanje je prazaprav zelo zavajajoče.
Ta fenomen je namreč kontinuum ne dihotomija – glasbeniki z absolutnim posluhom se namreč lahko odrežejo boljše ali slabše od ostalih na testih za preverjanje absolutnega posluha. Pogosto glasbeniki s popolnim posluhom dosežejo zgolj 70 odstotkov pravilnosti na testih, medtem ko ostali glasbeniki dosežejo 90 odstotno pravilnost določitve tonov. Dodatno, glasbeniki z absolutnim posluhom se pogosto zmotijo pri poltonih, kar je dokaz, da njihov posluh ni absoluten. Vemo tudi, da popoln posluh ni nekaj stabilnega, s staranjem se posluh spreminja, zato je uporaba izraza absoluten res lahko zavajajoča.
Preverite, če ste eden izmed deset tisočih ljudi, ki poseduje redek (skoraj) popolni posluh:
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Pripravlja: Lea Ogrin.
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC.
Absolutni posluh je redka sposobnost, s katero lahko prepoznamo kromo tona oziroma določimo ton brez referenčne višine. Ta fenomen je prisoten pri približno enem odstotku populacije. Vendar pa je pri prebivalcih Azije, kjer govorijo tonske jezike, ta odstotek višji. Trenutno predpostavljamo, da absolutni posluh izvira iz prepleta genskih faktorjev, zgodnje izpostavljenosti glasbi in intenzivnosti glasbenega treninga, nam je povedal nevropsiholog, doktor Stefan Elmer z nevroznanastvenga oddelka Univerze v Zürichu. Raziskave kažejo, da je fenomen absolutnega posluha pogosteje prisoten pri dojenčkih in otrocih, kot pri odraslih.
Nekateri raziskovalci zato predvidevajo, da se morda prav vsi novorojenčki rodijo z absolutnim posluhom, ta pa nato tekom odraščanja izgine. Možni razlog za obstoj absolutnega posluha je, da podpira učenje jezika in govora pri dojenčkih.
A čeravno je fenomen absolutnega posluha vedno veljal za nekaj dragocenega, podobno kot fotografski spomin pa absolutni posluh ne nosi posebne evolucijske vrednosti, doktor Elmer celo pravi:
V vsakdanjem življenju je absolutni posluh pravzaprav precej neuporaben in nas lahko celo malo ovira. Iz evolucijskega stališča ga pravzaprav ne potrebujemo in najbrž je zato ta fenomen med evolucijo izginil.
Res pa je, so ugotovile nevroznanstvene raziskave, da se možgani tistih s popolnim posluhom razlikujejo od ostalih. Doktor Stefan Elmer je s sodelavci izvedel raziskavo pri kateri so uporabili EEG meritve.
Merili smo povezovanje možganskega nihanja med slušno in prefrontalno skorjo. Meritve so pokazale, da je tudi, ko ljudje z absolutnim posluhom ne počnejo nič posebnega, komunikacija med tema dvema predeloma možganov pri njih močnejša v primerjavi z ostalimi. Tako imenovana fazna korelacija med prefrontalno skorjo in slušno skorjo je precej visoka. Odkrili smo, da je najbrž prav povezava in hkratno delovanje slušne skorje in centrov, ki so vključeni v pomnjenje, pomemben del tega fenomena.
Vendar pa abolutni posluh sploh ni absouluten, pojmovanje je prazaprav zelo zavajajoče.
Ta fenomen je namreč kontinuum ne dihotomija – glasbeniki z absolutnim posluhom se namreč lahko odrežejo boljše ali slabše od ostalih na testih za preverjanje absolutnega posluha. Pogosto glasbeniki s popolnim posluhom dosežejo zgolj 70 odstotkov pravilnosti na testih, medtem ko ostali glasbeniki dosežejo 90 odstotno pravilnost določitve tonov. Dodatno, glasbeniki z absolutnim posluhom se pogosto zmotijo pri poltonih, kar je dokaz, da njihov posluh ni absoluten. Vemo tudi, da popoln posluh ni nekaj stabilnega, s staranjem se posluh spreminja, zato je uporaba izraza absoluten res lahko zavajajoča.
Preverite, če ste eden izmed deset tisočih ljudi, ki poseduje redek (skoraj) popolni posluh:
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
21 min • 16. 04. 2026
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
15 min • 02. 04. 2026
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
43 min • 18. 03. 2026
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
15 min • 05. 03. 2026
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
16 min • 19. 02. 2026
