Iskanje
9 min • 09. 01. 2020
9 min • 09. 01. 2020
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
S prof. dr. Maryanne Wolf o branju in možganih
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje nismo bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek nauči in zmore. Seveda zato pogosto prihaja do težav.
To je zelo zanimivo, saj se ljudje ne zavedamo, da se nismo rodili, da bi brali. Nikoli nismo bili rojeni za branje. Rojeni smo bili za govorjenje in razmišljanje in gledanje in igranje in vohanje in za to, da jemo. Branje je nova »iznajdba«, ki je stara komaj kakšnih 6000 let. Posledice pa čutijo otroci. Starši in učitelji namreč mislijo, da se je to nekaj normalnega in da se je naučiti brati tako, kot se je naučiti govoriti. Omrežje povezano z branjem pa je tako kompleksno, da lahko povem, da gre res za eno najbolj sofisticiranih in najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli v življenju naredili.
Tudi, ko se branja naučimo, ima potem to več nivojev.
Velika razlika je med tem, da si sposoben brati na osnovnem nivoju, ko združuješ črke in zvoke, ali pa, da zmoreš zelo profesionalno, elaborirano branje. Slednje zahteva vrsto let. Pravzaprav se tudi pri vas še oblikuje, saj razvoj praktično traja vse življenje. Ena od težav s sodobno tehnologijo je, da nas pogosto pahne nazaj k zelo osnovni obliki branja, namesto da bi to čudovito omrežje v celoti uporabljali.
Kaj pa vsi ekrani. zasloni, ki nas obdajajo?
Sodelujem s pediatri in res si prizadevamo, da bi ljudje razumeli, da je razvoj jezika boljši, če pred letom in pol oziroma dvema letoma ni zaslonov in ekranov. Vsi ti dražljaji preveč spreminjajo otrokovo pozornost, postanejo skoraj zasvojeni s prekomernimi dražljaji. Pred drugim letom starosti bi se zato zaslonom izogibala. Ne bi jih prepovedala, marveč jih enostavno ne bi vključila v njihova življenja, sploh ne kot »varuško«. Če tekst samo preletimo, damo našemu osnovnemu omrežju neko hitro informacijo, potem pa nas že potegne, da gremo naprej. Ne damo pa globljim procesom časa, da se razvijejo in delujejo.
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
S prof. dr. Maryanne Wolf o branju in možganih
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje nismo bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek nauči in zmore. Seveda zato pogosto prihaja do težav.
To je zelo zanimivo, saj se ljudje ne zavedamo, da se nismo rodili, da bi brali. Nikoli nismo bili rojeni za branje. Rojeni smo bili za govorjenje in razmišljanje in gledanje in igranje in vohanje in za to, da jemo. Branje je nova »iznajdba«, ki je stara komaj kakšnih 6000 let. Posledice pa čutijo otroci. Starši in učitelji namreč mislijo, da se je to nekaj normalnega in da se je naučiti brati tako, kot se je naučiti govoriti. Omrežje povezano z branjem pa je tako kompleksno, da lahko povem, da gre res za eno najbolj sofisticiranih in najbolj zapletenih stvari, ki jih boste kadarkoli v življenju naredili.
Tudi, ko se branja naučimo, ima potem to več nivojev.
Velika razlika je med tem, da si sposoben brati na osnovnem nivoju, ko združuješ črke in zvoke, ali pa, da zmoreš zelo profesionalno, elaborirano branje. Slednje zahteva vrsto let. Pravzaprav se tudi pri vas še oblikuje, saj razvoj praktično traja vse življenje. Ena od težav s sodobno tehnologijo je, da nas pogosto pahne nazaj k zelo osnovni obliki branja, namesto da bi to čudovito omrežje v celoti uporabljali.
Kaj pa vsi ekrani. zasloni, ki nas obdajajo?
Sodelujem s pediatri in res si prizadevamo, da bi ljudje razumeli, da je razvoj jezika boljši, če pred letom in pol oziroma dvema letoma ni zaslonov in ekranov. Vsi ti dražljaji preveč spreminjajo otrokovo pozornost, postanejo skoraj zasvojeni s prekomernimi dražljaji. Pred drugim letom starosti bi se zato zaslonom izogibala. Ne bi jih prepovedala, marveč jih enostavno ne bi vključila v njihova življenja, sploh ne kot »varuško«. Če tekst samo preletimo, damo našemu osnovnemu omrežju neko hitro informacijo, potem pa nas že potegne, da gremo naprej. Ne damo pa globljim procesom časa, da se razvijejo in delujejo.
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
21 min • 16. 04. 2026
Tudi če še niste obiskali Firenc, ste o njih zagotovo že kaj slišali. V italijanski prestolnici renesanse v Toskani, ob reki Arno, vsak kamen nosi zgodovino in vsak kotiček – umetnost. Tam so pustili svoj odtis Michelangelo, da Vinci, Carravagio in Botticelli, tam kraljuje veličastna kupola Brunelleschija, tam Galeria Uffizzi hrani nekatera najimenitnejša dela zgodovine umetnosti … tam ti od lepega res lahko zastane dih. Kaj pa, če te ta umetnost tako prevzame, da spodbudi močan fiziološki in čustven odziv? O Stendhalovem sindromu s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom. Pripravlja: Mojca Delač.
15 min • 02. 04. 2026
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
43 min • 18. 03. 2026
Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.
15 min • 05. 03. 2026
Solze sreča, solze razočaranja, solze žalosti. Veliko smo jih lahko v dveh februarskih tednih spremljali tudi med prenosi zimskih olimpijskih iger. Kaj pa vi? Kdaj ste se nazadnje zjokali? Sami? Na rami? Jok nas pospremi na svet in z nami ostane do konca. Tokrat pod drobnogled jemljemo solze v športu in jih skušamo razumeti tudi v širšem družbenem kontekstu. Gosta: športna psihologinja prof. dr. Tanja Kajtna in socialni psiholog doc. dr. Žan Lep. Pripravlja: Mojca Delač. POVEZAVA DO ZNANSTVENEGA ČLANKA O SPREMINJANJU NORM DO RAZLIČNIH VEDENJ, TUDI JOKA: https://www.nature.com/articles/s44271-025-00324-4
16 min • 19. 02. 2026
