Iskanje
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
Lažni spomin je pojav, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Kateri od obeh spominov je bil lažen? Oba sta imela prav, pravi dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete pa pojasnjuje:
“Takoj, ko imamo dva posameznika, tudi če se znajdeta v isti situaciji, si bosta stvari drugače zapomnila. Pozorna bosta na druge stvari v okolju in si bosta tisto bolj zapomnila, predhodna pričakovanja so lahko različna, lahko ju presenetijo različne stvari. Vse te razlike se nakopičijo in dobimo dva posameznika, ki se lahko spomnita čisto drugih stvari.”
Na oblikovanje in priklic naših spominov vplivajo različni dejavniki npr. osebnost, kognitivne zmožnosti, stres, pozornost, ki jo posvečamo detajlom, dodatne asociacije, sugestije drugih ljudi itd. “Noben naš spomin ni popolnoma resničen, če ga primerjamo s fotografijo tega dogodka, ki se ga spominjamo. Spomin ne deluje na tak način,” pravi dr. Repovš, ki opozarja, da moramo biti pri uporabi izrazov resnični in lažni spomini previdni. Če bi želeli oblikovati definicijo lažnega spomina, pa bi ga lahko opisali takole, pojasnjuje dr. Šešok:
“Gre za psihološki fenomen, ko se oseba spominja nečesa, kar se ni zgodilo, ali pa se je zgodilo na drugačen način, kot je ona to priklicala iz spomina.”
Razsežnosti lažnih spominov so različne. Od neškodljivih do takšnih, ki vplivajo na več let, celo desetletij našega življenja. Pojavljajo se tudi na sodišču, opisuje dr. Miha Hafner s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani: “Kar je res velik problem, so priče na sodišču. Očividci precenjujejo svojo sposobnost pravilnega zaznavanja in pomnjenja. V ZDA imajo dobro statistiko pozneje razveljavljenih primerov. Prvi razlog za napačne obsodbe so napačna pričanja prič.”
“Zanimiv je tudi primer z Islandije, ko je prišlo do dveh umorov. Takrat niso našli niti trupel, niti drugih dokazov. Počasi so prišli do šestih osumljencev in po dolgih policijskih zaslišanjih so vsi priznali ter bili dolga leta zaprti. 20 ali 30 let pozneje so vse oprostili, saj so ugotovili, da so nedolžni. A nekateri od njih so ponotranjili to krivdo in bili prepričani, da so morili. Ustvarili so lažne spomine na dogodek, ki ga niso storili.”
Da bi ločili med resničnimi in lažnimi spomini, so znanstveniki možgane slikali s funkcionalno magnetno-resonanco. Razlike so uspeli pokazati, a metoda je nezanesljiva, opozarja dr. Šešok. Zato se morajo sodniki pri odločanju v posameznem primeru, ki vključuje pričanje prič, vedno zavedati, da na posameznikov spomin vplivajo različni dejavniki ter da spomin ni fotokamera, ki vse, kar se zgodi, zabeleži 100 %.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
10 min • 15. 01. 2026
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
16 min • 08. 01. 2026
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
16 min • 25. 12. 2025
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
12 min • 18. 12. 2025
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
14 min • 11. 12. 2025
