Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Vse, kar se nas dotakne

13 min 26. 03. 2020

00:00 / 13:00
10
10
Možgani na dlani

Vse, kar se nas dotakne

13 min 26. 03. 2020

Opis epizode

V zadnji marčevski epizodi se bomo z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom pogovarjali o aktualnih temah, ki se nas vseh dotikajo. In ko smo že pri dotiku – ta ima pomembno vlogo v človeški kogniciji in zaznavanju sveta in odpira področje somatosenzoričnega dogajanja v človeških možganih. Tudi o tem v jutranjih minutah, ko bomo prof. Pirtoška vprašali tudi, kje v obdobju, ko se zdi, da je svet obstal ali se vsaj vrti drugače, kot smo vajeni, vidi največje izzive za medicino, prihajajoče generacije zdravnikov, s katerimi se srečuje kot profesor, ter družbo na splošno. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.


Pogovor z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, o dotikih, objemih in aktualnih razmerah

Morda smo še pred kratkim mislili, da imata objem in dotik le emocionalno vrednost, danes pa vemo, da je tudi ustroj našega živčevja in kože tak, da nam gradi nek poseben občutek in odnos do sočloveka in družbe na zelo temeljni, fiziološki način, pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek:

Pred kratkim je bilo odkrito posebno živčevje. Živci, ki so posvečeni ravno temu toplemu, udobnemu občutju, ko se nas nekdo dotakne. Najbolje je, če se dotaknemo naše kože z določeno hitrostjo, to je približno 3-4 cm/s. Ugodje ob takemu dotiku kaže že otrok v prvih urah in dnevih svojega življenja, to je torej nekaj, kar nam je vgrajenega kot »hardware« v naše možgane.

Prav tako je nekaj posebnega tudi objem, pripoveduje prof. Pirtošek.

Tovrstni dotik in objem nam v telesu in možganih zbudita cel niz fizioloških aktivnosti, ki jih danes zelo dobro razumemo. Zbudijo se te posebni nevroni oz. živci, ki prek kože potujejo v hrbtenjačo, od tam pa do našega limbičnega sistema, ki je odgovoren za čustva in insulo, ki je odgovorna za občutek notranjega jaza. Vzpostavijo se pogoji, da se počutimo dobro in varno in da ubežimo stresu.

V zadnji marčevski epizodi se bomo z nevrologom prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom pogovarjali o aktualnih temah, ki se nas vseh dotikajo. In ko smo že pri dotiku – ta ima pomembno vlogo v človeški kogniciji in zaznavanju sveta in odpira področje somatosenzoričnega dogajanja v človeških možganih. Tudi o tem v jutranjih minutah, ko bomo prof. Pirtoška vprašali tudi, kje v obdobju, ko se zdi, da je svet obstal ali se vsaj vrti drugače, kot smo vajeni, vidi največje izzive za medicino, prihajajoče generacije zdravnikov, s katerimi se srečuje kot profesor, ter družbo na splošno. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.


Pogovor z nevrologom, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, o dotikih, objemih in aktualnih razmerah

Morda smo še pred kratkim mislili, da imata objem in dotik le emocionalno vrednost, danes pa vemo, da je tudi ustroj našega živčevja in kože tak, da nam gradi nek poseben občutek in odnos do sočloveka in družbe na zelo temeljni, fiziološki način, pripoveduje nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek:

Pred kratkim je bilo odkrito posebno živčevje. Živci, ki so posvečeni ravno temu toplemu, udobnemu občutju, ko se nas nekdo dotakne. Najbolje je, če se dotaknemo naše kože z določeno hitrostjo, to je približno 3-4 cm/s. Ugodje ob takemu dotiku kaže že otrok v prvih urah in dnevih svojega življenja, to je torej nekaj, kar nam je vgrajenega kot »hardware« v naše možgane.

Prav tako je nekaj posebnega tudi objem, pripoveduje prof. Pirtošek.

Tovrstni dotik in objem nam v telesu in možganih zbudita cel niz fizioloških aktivnosti, ki jih danes zelo dobro razumemo. Zbudijo se te posebni nevroni oz. živci, ki prek kože potujejo v hrbtenjačo, od tam pa do našega limbičnega sistema, ki je odgovoren za čustva in insulo, ki je odgovorna za občutek notranjega jaza. Vzpostavijo se pogoji, da se počutimo dobro in varno in da ubežimo stresu.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Ko možgani kašljajo brez razloga

Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač

12 min 05. 02. 2026


Ali v družbi (ljubih) ljudi res manj boli?

Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.

15 min 28. 01. 2026


Sledi noči: Možgani, spalna opitost in položaj spanja

Zakaj se kdaj zjutraj zbudimo, pa ne vemo, kateri dan je? Ali položaj spanja vpliva na to, kako kvalitetno spimo in sanjamo? Spanje je ena od tem, ki jo v naših oddajah redno vzamemo pod drobnogled in v povezavi z njo dobimo tudi največ vprašanj. Nič čudnega. Spimo vsi in spanju namenjamo dobršni delež svojega življenja. Tokrat bo z nami doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka pediatrije in otroške nevrologije, evropska somnologinja, torej strokovnjakinja na področju spanja. Pripravlja: Mojca Delač.

11 min 22. 01. 2026


Thomas Fuchs o utelešenosti uma

Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.

10 min 15. 01. 2026


Nevidni dirigent stresa. Kaj je kortizol?

Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.

16 min 08. 01. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt