Iskanje
»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela
»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.
Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”. Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.
Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:
V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.
Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:
Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.
Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.
Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.
Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.
»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to raziskujemo v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
Kaj se dogaja v naših možganih, ko niso tako zaposleni z obilico dražljajev, informacij in dela
»Super, danes mi bo pa dolgčas!!« najbrž še nikoli niste vzkliknili. Dolgčas je stanje, ki ga ne dojemamo kot nekaj pozitivnega, bolj kot neugodje ker nimamo dela, se nič zanimivega ne dogaja, nimamo družbe, zabave, dela. Kaj pa to pomeni za naše možgane? Katerim nevronskim omrežjem je dolgčas? Kako je povezan z apatijo, depresijo in tesnobo? In kako lahko dolgčas rodi tudi ustvarjalnost? Vse to smo raziskovali ob pomoči doc. dr. Maje Smrdu, specialistke klinične psihologije in psihologa, prof. dr. Valentina Bucika.
Dolgčas običajno doživljamo kot nek neprijeten občutek. Dolgčas je zanimiv tudi, ker nam telo daje “dvojni odziv”. Fiziološko se čuti povečano vzburjenje, povišan srčni utrip, tudi stresni hormon koritzol je povišan. Po drugi strani pa nam možgani sporočajo, da smo v mirovanju, da ni dovolj nekih informacij. Bolj je aktivna ta mreža med nevroni, ki je značilna za delovanje kadar smo v mirovanju. Povečana je aktivacija dela v možganih, ki nam določa to, na kaj smo pozorni in na kaj ne.
Zato je ljudem z motnjami pozornosti v takšnem okolju lahko še težje. Doživljanje dolgčasa je seveda subjektivno, različno od posameznika do posameznika, razlaga dr. Smrdu:
V grobem nas lahko ločimo med bolj ekstravertirane in introvertirane. Prvim je v takem obdobju težje, tistim, ki so bolj introvertirani, pa zadostuje že manjša količina dražljajev. Njim bo povsem dovolj, da berejo kakšno knjigo, revijo, da poslušajo ptičke. Potrebujejo bistveno manjšo intenziteto in količino dražljajev, da jih zapolni.
Včasih se najprej prestrašimo tega, kaj bomo zdaj počeli. A hkrati je to tudi priložnost za kreativnost, s tem se strinja tudi prof. Bucik:
Tudi dolgčas in tudi lenarjenje in tudi brezdelje ni stran vržen čas. V tem času se dogajajo nekatere stvari, razmišljamo, tuhtamo, kombiniramo, pa se niti ne vidi, da kaj počnemo. Je pa dobro, da si v časih, kot je ta zdaj, ko smo v drugačnem načinu življenja in vedenja, dobro razmisliti o tem, kako si organizirati čas in delo v tem času.
Osama naj ne bo kazen ali usoda. Vzamemo jo lahko kot priložnost, da določene stvari postavimo na novo, še pripoveduje prof. Bucik. Marsikomu zdaj, v času samoizolacije, celo zmanjkuje časa za vse, kar bi radi postorili.
Če si znamo zapolniti dan, si ga bomo lahko brez težav. Samo malo bolj ustvarjalni in kreativni moramo biti pri tem, kako stvari početi.
Kreativni pa smo lahko vsi, prav tako pa je to odličen čas, da razmišljamo in namenimo čas stvarem, za katere do zdaj časa ni bilo.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
10 min • 15. 01. 2026
Tik pred novim letom smo prejeli zanimivo vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo, kaj sploh je ta kortizol, o katerem toliko slišimo, ko govorimo o stresu. Je to neka tekočina, ki teče po žilah? Kje nastane? Kako deluje? Kaj ima z našimi možgani? Za odgovore je Mojca Delač prosila zdravnico, asistentko Lano Blinc z Inštituta za patološko fiziologijo. To je daljša (podkast) različica oddaje.
16 min • 08. 01. 2026
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
16 min • 25. 12. 2025
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
12 min • 18. 12. 2025
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
14 min • 11. 12. 2025
