Iskanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.
Strah je eno izmed petih osnovnih čustev. Je prirojen odziv organizma na pretečo nevarnost - bodisi realno ali namišljeno. Tudi strah pred višino je zelo individualen in se razlikuje od posameznika do posameznika. pojasnjuje športni psiholog mag. Aleš Vičič.
Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.
Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.
Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).
Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.
S športnim in poslovnim psihologom magistrom Alešem Vičičem v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani tudi o uspešnem obvladovanju strahu pred višino in zakaj lahko redki postanejo drzni vrvohodci.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Pri približno 5% populacije se iz varovalnega mehanizma razvije v nesorazmeren in neracionalen strah pred višino ali akrofobijo.
Strah je eno izmed petih osnovnih čustev. Je prirojen odziv organizma na pretečo nevarnost - bodisi realno ali namišljeno. Tudi strah pred višino je zelo individualen in se razlikuje od posameznika do posameznika. pojasnjuje športni psiholog mag. Aleš Vičič.
Strah pred višino je eden izmed redkih vrojenih strahov, ki jih imamo ljudje. Jaz bi ga raje poimenoval strah pred padcem dol.
Intenzivnost strahu pred višino je odvisna od treh mehanizmov.
Prvi je ocena, kako veliko škodo nam bo povzročil morebitni padec z višine na kateri se nahajamo. Drugi je ocena kolikšna je verjetnost, da pademo s te višine in tretji, kakšne so naše kompetence, da preprečimo padec( sposobnost ravnotežja, psihična stabilnost, druge veščine).
Med poletnimi počitnicami se bodo s strahom pred višino nekateri soočili, ko bodo hodili po ozki planinski poti nad strmim pobočjem, drugi ga bodo občutili, ko se bodo približali robu pečine nad morjem, nekatere bo preplavil neprijeten občutek ob vzpenjanju na sicer zavarovan razgledni stolp, enim pa bo strah pred višino budil že vzpon na tretji klin lestve med obiranjem domače jablane.
S športnim in poslovnim psihologom magistrom Alešem Vičičem v tokratni epizodi oddaje Možgani na dlani tudi o uspešnem obvladovanju strahu pred višino in zakaj lahko redki postanejo drzni vrvohodci.
Doc. dr. Nina Vaupotič je psihologinja. Po študiju v Ljubljani jo je pot odpeljala na Univerzo v Muenstru v Nemčiji, kjer je doktorirala, raziskovala pa je zaupanje v znanost. Več o tem je povedala v pogovoru za našo oddajo. Mojca Delač jo je poklicala na Dunaj, kjer dr. Vaupotič živi zadnja tri leta in poleg zaupanja v znanost raziskuje na področju okoljske psihologije.
14 min • 11. 12. 2025
Začenjamo decembrsko serijo, v kateri spoznavamo možgane, ki so jih po svetu odpeljali – možgani! V prvi epizodi se nam je pridružil dr. Žan Mlakar, socialni in okoljski psiholog iz Groningena na Nizozemskem.
12 min • 04. 12. 2025
Pripotovali smo do zadnje, četrte epizode v naši mini Novembrski seriji, ki govori o staranju in dolgoživosti. Kot smo se naučili, je bistveno tudi vprašanje – zdravoživosti. Pravzaprav bi to moral biti kar cilj – da živimo čim dlje, čim bolj zdravo. Doslej smo že slišali svetovno priznane strokovnjake na področju staranja: zaslužnega profesorja Claudia Franceschija iz Bologne, prod. Dr. Vero Gorbunovo iz Rochestra ZDA, prof. dr. Bjoerna Schumacherja iz Koelna iz Nemčije, v pretekli epizodi sta nastopila prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Prva deluje v Portu, drugi v Birminghamu. Da pa slednje ne bo samo plovba v neznano, danes gostimo še nevroznanstvenico, prof. dr. Luizo Lopes, ki na Gulbenkianovem inštitutu za molekularno biologijo vodi nevroznanstveni laboratorij, zlasti pa jo zanima nevrofiziologija staranja, kognicija in spomin. Za piko na i torej tokrat v ospredju – eni in edini možgani.
22 min • 27. 11. 2025
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
10 min • 20. 11. 2025
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
11 min • 13. 11. 2025
