Iskanje
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Temeljni kamen za graditev Nove Gorice Družina poznejše sopranistke ter operne in koncertne pevke Anite Meze se je po prvi svetovni vojni iz Trsta preselila v Mekinje pri Kamniku. Tam je Anita pri uršulinkah končala osnovno šolanje in hkrati prepevala v zboru. Zgodaj so spoznali njen pevski talent in to je vplivalo tudi na izbiro poklica. Študirala je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Ko je končala kariero v operi, so ji ponudili mesto profesorice solopetja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer je začela delati leta 1969 ter v desetih letih vzgojila vrsto pevcev in pevk. Med njenimi študenti sta bila tudi Tereza Kesovija in Arsen Dedić. Anita Meze se je rodila leta 1913 v Trstu.
5 min • 13. 06. 2025
»Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Sirarstvo na Bohinjskem Ljudsko zborovanje – tabor – v Cerknici Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko zastavo. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je leta 2022 preminuli fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. Fotografija Triglava s slovensko zastavo je bila glavni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki Janeza Kališnika, snemalca RTV Slovenija.
5 min • 12. 06. 2025
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Zakon o obveznem sedemletnem šolanju Fran Tratnik je v začetku 20. stoletja študiral slikarstvo v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Sprva je delal kot svobodni umetnik – slikar, risar in ilustrator – pozneje pa je bil umetnostni svetovalec in restavrator. Njegovo likovno delo izhaja iz secesijske umetnosti, z motivi človeškega trpljenja, socialne krivičnosti, norosti, slepote in pokopališč pa prehaja v ekspresionistični izraz. Prvi pri nas je kot samostojno in samozadostno umetniško zvrst uveljavil risbo; njegova najbolj znana in verjetno najboljša ima naslov Slepci. Leta 1952 je za svoje umetniško delo prejel Prešernovo nagrado. Fran Tratnik, ki velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice, se je rodil leta 1881 v kraju Potok ob Dreti v Savinjski dolini
5 min • 11. 06. 2025
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Obmejni tabori za spodbujanje narodne zavesti Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templjarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Ogrom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke, ki po ocenah velja za najlepše ljubljansko koncertno prizorišče, so odprli na današnji dan pred 70 leti (1955).
5 min • 10. 06. 2025
Kako je nastal pokopališki red? Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije 1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale. Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino. Zahteva je bila tudi demonstracija odločenosti, da je zahod v primeru Italije pripravljen preprečiti širjenje komunističnega vpliva. Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil v podpis sporazuma. Devetega junija pred 80 leti je (1945) je general William Morgan, poveljnik zavezniškega generalnega štaba v Beogradu, podpisal dokument, ki je razdelil ozemlje od Trbiža do Pulja na cono A in cono B Julijske krajine. Ločila ju je tako imenovana »Morganova linija«, ki je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca. Jugoslovanske enote so se 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske Morganove linije.
6 min • 09. 06. 2025
Pisatelj pokončan v koncentracijskem taborišču Sto let električnih svetilk na ulicah Ptuja Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju Na pobudo književnika Borisa Pahorja so leta 2010 današnji dan razglasili za državni praznik – dan Primoža Trubarja. Namenjen je spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju in človeka, ki je pomembno prispeval k razvijanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Primož Trubar naj bi se po ne povsem potrjenih virih rodil 8. ali 9. junija 1508. Kot zagovornik nauka Martina Lutra pa je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Ko je bil pridigar v Rothenburgu, je dal tiskati svoje prvo delo in prvo slovensko knjigo Katekizem – ta je bila spomladi leta 1551 že v Ljubljani –, hkrati pa je natisnil še knjižico Abecedarij. Začel je prevajati tudi Sveto pismo. Leta 1557 je izšlo eno njegovih najznačilnejših del, Prvi del novega testamenta, register s postilo in slovenski koledar. Vsega je objavil 22 knjig v slovenščini in dve v nemščini. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti; s svojimi deli je utemeljil slovensko protestantsko misel in pokazal, da je slovenski narod sposoben živeti v družbi kulturnih evropskih narodov. Leta 2013 so na Trubarjevi domačiji na Ráščici s posebno slovesnostjo odkrili spominsko ploščico ob Trubarjevi vrtnici.
6 min • 08. 06. 2025
Za Slovenijo pomembna dela graškega zgodovinarja Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo Pravnik in diplomat Boris Šnuderl velja za enega od arhitektov osimskih sporazumov. Bil je pooblaščeni pogajalec in več let skupaj z italijanskim diplomatom Eugeniom Carbonejem vodja mešane jugoslovansko-italijanske komisije za končno določitev meje med državama. V pogajalski proces se je vključil novembra 1972 še kot član zveznega izvršnega sveta, odgovoren za odnose z Evropsko gospodarsko skupnostjo in drugimi organizacijami. Od julija 1974 je bil delegat Slovenije v Zboru republik in pokrajin zvezne skupščine, predsednik odbora za ekonomske odnose in podpredsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Hkrati je Šnuderl kot posebni politični pooblaščenec vodil tajna pogajanja z italijanskim partnerjem Carbonejem, tedaj generalnim direktorjem v ministrstvu za industrijo, obrt in trgovino Republike Italije. Pogajanja so v največji tajnosti potekala na gradu Strmol, leta 1975 še v Dubrovniku in Strunjanu. V Beogradu so avgusta 1975 uradno parafirali pogodbene dokumente, 10. novembra letos pa bo minilo 50 let od takrat, ko je bil Osimski sporazum podpisan v kraju Monte San Pietro di Osimo pri Anconi. Politik, diplomat, gospodarstvenik, eden od najpomembnejših tvorcev slovenskega pomorskega prometa, vrsto let direktor Splošne plovbe Boris Šnuderl se je rodil leta 1929 v Mariboru.
7 min • 07. 06. 2025
Mestni slikar v Škofji Loki Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra Spomladi leta 1968 v Ljubljani ni bilo takih študentskih demonstracij kakor v Beogradu, kjer je bil glavni vzklik študentov »Dol z rdečo buržoazijo!«, uperjen v privilegije partijcev. "Vrh"" slovenske študentske pomladi je bilo zborovanje na današnji dan leta 1968 v Študentskem naselju. Konec maja 1968 je študente vznemiril sklep sveta Študentskega naselja, da se mora podobno kot prejšnja leta nekaj objektov v Študentskem naselju izprazniti za potrebe turizma in da se povišajo stanarine. Množica študentov je na Republiški izvršni svet naslovila zahteve po povečanju sklada za štipendiranje in uvedbi socialnega zavarovanja študentov na podlagi njihovega študentskega statusa, zavzeli so se za ureditev gospodarskih razmer v državi in preprečevanje neupravičenega bogatenja posameznikov. Podpredsednik izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Slovenije France Hočevar je študentom obljubil povečanje sklada za štipendije, študentskega poslanca v republiški skupščini in zidavo dveh blokov v študentskem naselju z besedami "Spremembe da, cirkus ne"
6 min • 06. 06. 2025
Arheolog in epigrafik s Ptuja Sodišča narodne časti Sprejetje ključnih osamosvojitvenih dokumentov Od 5. do 8. junija 1937 so bile v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju množične protifašistične demonstracije ob prihodu predsednika Jugoslovanske nacionalne stranke generala Petra Živkovića v Slovenijo. Ker je ta politik med slovensko zavednimi študenti veljal za osovraženega, so se ob njegovem prihodu povezale tako katoliške kot liberalne politične organizacije ter družno pripravile obsežne demonstracije zoper glavnega akterja nacionalne unifikacije in centralizma v državi. Demonstracije so bile 8. junija tudi v Mariboru in nato v Celju, kamor se je z avtobusom napotila skupina protestnikov. Pri kraju Prihova je približno 15 slovenskih privržencev generala Živkovića ustavilo avtobus in napadlo študente. V spopadu je bilo več lažje ranjenih, smrtno ranjen z vbodom z nožem v hrbet pa je izkrvavel 23-letni Rudolf Dolinar, doma iz Poljanske doline, študent filozofske fakultete v Ljubljani in član Jugoslovanskega katoliškega akademskega društva Danica. Zločin je na sodni obravnavi na Okrožnem sodišču v Celju priznal član in odbornik Mladine Jugoslovanske nacionalne stranke.
6 min • 05. 06. 2025
Prve žrtve italijanske okupacije slovenskega ozemlja Zavezniške vojaške zahteve na Primorskem Začetki sistematičnega krvodajalstva pri nas Alpinistka Nadja Fajdiga je že kot gimnazijka od leta 1942 naprej sodelovala s partizanskim odporniškim gibanjem, po vojni pa je postala inženirka elektrotehnike in je najprej delala na Onkološkem inštitutu kot asistentka na betatronu, s katerim so obsevali obolele za rakom. V tistem času je veljala za najboljšo jugoslovansko alpinistko. Skupaj z Antejem Mahkoto sta preplezala prvenstvene smeri na Kanjavcu, Triglavu in Veliki Tičarici. Nadja je bila prva ženska v Zajedi Šit, Ašenbrenerjevi smeri v Travniku, Veliki zajedi v Cimi Su Alto v Dolomitih, v Zahodni steni Malega Druja ter v Severni steni Matterhorna. Alpinistka Nadja Fajdiga – rodila se je leta 1926 v Kranju – je v alpinističnem muzeju Reinholda Messnerja našla mesto med tremi najboljšimi alpinistkami na svetu.
5 min • 04. 06. 2025
Skrb za slovensko medicinsko izrazoslovje Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo Arhitekt in grafik Vlasto Kopač je študiral na oddelku za arhitekturo pri mojstru Jožetu Plečniku in postal njegov najboljši risar. Bil je tisti, ki je v letih od 1938 do 1940 po Plečnikovih zamislih zrisal »Vrt vseh svetih«, današnje ljubljansko pokopališče Žale. V tistem času je kot član Komunistične partije Slovenije delal tudi grafike z narodnoobrambno vsebino. Znana je njegova razglednica »Slovenci, družimo in branimo se!«, ki je izšla po nemški zasedbi Avstrije ter kaže Hitlerja in Mussolinija, kako vsak s svoje strani, čez Karavanke in rapalsko mejo, kot oboroženi pošasti, segata po slovenski zemlji. Leta 1943 je Vlasta Kopača aretirala politična policija Slovenskega domobranstva in ga poslala v Dachau, kjer je narisal cikel prizorov iz taboriščnega življenja. Po koncu vojne je nekaj časa delal na Ministrstvu za gradnje, leta 1948 pa je bil na tako imenovanih dachavskih procesih obsojen na smrt. Kazen so potem spremenili na dvajset let prisilnega dela in odvzem premoženja. Leta 1952 je bil pogojno izpuščen ter pozneje pravosodno in politično rehabilitiran. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja ja bil ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo. Izdelal je urbanistični program Velike planine in v skladu s tamkajšnjo pastirsko arhitekturo zasnoval sedem tipov planšarskih koč. Že pred drugo svetovno vojno je bil član Akademske skupine Slovenskega planinskega društva, ki je združevala predvsem študente plezalce, po njej pa dve leti predsednik odbora za planinstvo in alpinistiko. Leta 1999 ga je predsednik republike za »zasluge pri ohranjanju in vrednotenju kulturne dediščine ter za celotno življenjsko delo« odlikoval z zlatim častnim znakom svobode. Vlasto Kopač se je rodil leta 1913 v Novi vasi pri Žireh.
6 min • 03. 06. 2025
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Slovenski alpinist v Andih Prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe Akademski kipar Stojan Batič je odraščal v rudarskem okolju, kjer ga je že zgodaj pritegnilo oblikovanje gline, ki je bila na voljo v bližini trboveljske opekarne. Z odnosom do likovnega ustvarjanja, sprva risbe, je povezana tudi njegova prva služba, saj je ob izbruhu druge svetovne vojne delal v rudniku kot tehnični risar, potem pa se je s 17 leti pridružil rudarjem in se tako izognil mobilizaciji v nemško vojsko. Na svoj 19. rojstni dan je odšel v partizane; tam je najprej deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda, bil vojni dopisnik, pa tudi med prvimi slovenskimi partizani, ki so 9. maja 1945 prispeli v Maribor. Po osvoboditvi se je kot prvi študent vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, leta 1949 diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri profesorju Frančišku Smerduju. Štipendija v Parizu mu je omogočila vpogled v sodobno ustvarjanje. Pritegnil ga je postkubizem, ki je pozneje poleg realističnih izhodišč zaznamoval njegov opus. Kiparski opus Stojana Batiča je izrazito raznolik, zanj najznačilnejša pa je mala intimna plastika, lirično občutene in stilizirane figure. Izrazit avtorski pečat je vnašal v oblikovanje številnih javnih spomenikov in monumentalnih plastik, ki se vse do danes vključujejo v urbana središča po Sloveniji. Akademski kipar Stojan Batič se je rodil pred 100 leti (1925) v Trbovljah.
5 min • 02. 06. 2025
Železniška povezava Celovca z Mariborom Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov 1. junija leta 1283 je nemški kralj Rudolf Prvi Habsburški v Rheinfeldnu pri Kölnu izdal listino o podelitvi vojvodin Avstrije in Štajerske ter Slovenske marke sinu Albrehtu Prvemu, ki je bil njegov najstarejši sin iz zakona z Gertrudo Ano Hohenberško in je bil leta 1298 izvoljen za nemškega kralja. To dejanje označuje začetek habsburške oblasti na sedanjem slovenskem ozemlju. Njihova oblast se je postopno širila ter obdržala 635 let – vse do leta 1918.
6 min • 01. 06. 2025
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah Britanske vojaške oblasti predajo pripadnike Slovenskega domobranstva Zdravnik Stane Stergar je leta 1939 diplomiral v Beogradu, specializacijo iz oftalmologije (očesnih bolezni) pa je leta 1947 končal v Ljubljani. Med drugim je bil predstojnik očesne klinike ter redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Vpeljal in razvijal je nove diagnostične in terapevtske posege ter objavil precej strokovnih razprav in člankov. Stane Stergar je leta 1953 ustanovil bolnišnico za očesno tuberkulozo na Jezerskem in jo vodil do leta 1981. Zdravnik Stane Stergar se je rodil pred 110 leti (1915) na Hotúnju pri Celju.
5 min • 31. 05. 2025
Učitelj slikarstva v Münchnu Zborovodja tržaških pevskih zborov Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj Leta 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala, da se vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združi v državno telo pod žezlom habsburške dinastije. Izjava je bila rezultat prizadevanja slovenskih in hrvaških, predvsem istrskih poslancev za rešitev jugoslovanskega vprašanja v habsburški monarhiji. Predlagatelji so skušali jugoslovansko vprašanje rešiti še pred koncem vojne, da bi se tako izognili morebitnim posledicam, ki bi jih prinesli zmaga centralnih ali antantnih sil in uveljavitev londonskega sporazuma. Deklaracija je za leto dni postala tudi slovenski narodni program. Politični krogi habsburške monarhije zahteve Majniške deklaracije po združitvi vseh južnih Slovanov v samostojno državno telo brez prevlade drugih narodov in pod dinastijo Habsburžanov niso hoteli izpolniti. Zato in zaradi spremenjenih razmer po prvi svetovni vojni je postalo mnenje dunajskih krogov nepomembno, delno uresničitev prve Majniške deklaracije (brez habsburškega okvira) pa je pomenila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918.
6 min • 30. 05. 2025
Goriški misijonar v Braziliji »Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora 29. maja 1976 so v Slivnici pri Mariboru odprli drugo slovensko mednarodno letališče. Takrat so zapisali, da sta se s tem dejanjem uresničili dolgoletna želja in potreba Maribora in njegove okolice. Glavni prevoznik je bil Jugoslovanski aerotransport, ki je vzdrževal povezavo z Beogradom in jadranskimi letališči. Po kratki zlati dobi se je začelo životarjenje letališča, ki je svoje rekordno obdobje doživelo leta 1990, ko je bilo prepeljanih 85 tisoč potnikov in 700 ton tovora. Leta 2008 so mariborsko letališče poimenovali po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.
6 min • 29. 05. 2025
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Izpopolnjene metode klavirskega pedagoga Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih Politik Ivan Nabergoj je v drugi polovici 19. stoletja sodeloval v čitalniškem in taborskem gibanju v tržaški okolici in drugod na Primorskem. Kot tržaški mestni svetnik si je prizadeval za slovensko šolstvo v vaseh v okolici Trsta, sodeloval pri ustanavljanju različnih gospodarskih organizacij tržaških Slovencev in vodil njihovo politično društvo Edinost. Tudi kot poslanec dunajskega parlamenta je bil bolj slogaš kot pa liberalec. Ivan Nabergoj, ki se je rodil pred 190 leti (1835) na Proseku pri Trstu, je bil eden najuglednejših politikov na Primorskem.
4 min • 28. 05. 2025
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Soustanovitelj Društva slovenskih književnikov in časnikarjev Sooblikovalec glasbenega življenja v Mariboru Leta 1907 so na občnem zboru Dramatičnega društva v Trstu ustanovili Slovensko gledališče s poklicnim ansamblom in z gledališko šolo. Vodstvo je prevzel Anton Verovšek, ki je takoj organiziral gledališko sezono. Kot je zapisal literarni zgodovinar, pisatelj in dramaturg Dušan Moravec, je tako Trst dobil »redno slovensko gledališče na umetniški podlagi«. V prvih dvajsetih letih poklicnega delovanja je bilo uprizorjenih 245 dramskih besedil in 19 oper, operet in baletov, samo v dveh letih – od 1918 do 1920 – je gledališče uprizorilo kar 54 del; in to v času, ko je bila slovenska skupnost že pod italijansko oblastjo in so se že dogajali prvi pritiski, ter kljub slabemu finančnemu položaju po koncu prve svetovne vojne
6 min • 26. 05. 2025
Smučarski skakalec, ki je prestavljal meje Mehak dramski sopran za klasične operne vloge Mojster filmske glasbe Petindvajseti maj je bil v nekdanji Jugoslaviji desetletja praznik, posvečen mladim. Imenoval se je dan mladosti in je uradno veljal za rojstni dan maršala Josipa Broza - Tita. Ni bil dela prost, pa vendar je vrsto let simboliziral slovesno sporočilo. Njegov konec je bil nenavaden. Bil je eden redkih praznikov, če ne celo edini, ki so ga še v obdobju socializma predvsem na zahtevo mladih ukinili. Titov rojstni dan so prvič množično praznovali takoj po koncu druge svetovne vojne. Zamisel so spomladi pred 80 leti (1945) uresničili mladi v takrat že osvobojenem mestu Kragujevac v Srbiji. Tedaj so Titu za rojstni dan podarili Modro knjigo, v katero se je podpisalo 15.000 mladih iz Kragujevca in ki so si jo kot štafetno palico – od tod tudi ime Titova štafeta – podajali med tekom vse do Beograda, tam pa so mu jo izročili. Pozneje se je Titova štafeta preimenovala v štafeto mladosti, njegov rojstni dan pa v dan mladosti. Po njegovi smrti je štafeta mladosti izgubila vsebino. Njeno zadnje dejanje se je zgodilo v Sloveniji; mladi so pred Maximarketom v Ljubljani sredi osemdesetih let s sekirami klesali štafeto – drevesno deblo, umetniška skupina Novi kolektivizem pa je plakat za dan mladosti oblikovala po vzoru nekega nacističnega plakata in tako zanetila tako imenovano »plakatno afero«. Dodajmo še, da je imela štafeta mladosti tudi manj znano predzgodovino. Podobno prireditev so že leta 1940 pripravili člani Jugoslovanske sokolske organizacije, ki so tistega leta iz Maribora, Kranja, Splita in Skopja po državi ponesli štiri posebno oblikovane štafetne palice in jih pozneje, združene v eno samo, 6. septembra 1940 na Terazijah v Beogradu skupaj s sporočilom izročili prestolonasledniku Petru Drugemu Karađorđeviću. Ni naključje, da se je to zgodilo natanko na rojstni dan bodočega vladarja. Dogajanje je doživelo reprizo v drugih okoliščinah in z drugo osrednjo osebnostjo.
6 min • 25. 05. 2025
Čebelarski učitelj praktik Slikar in grafik, zapisan socialni motiviki Urednica Cicibana in književnica 24. maja pred 80 leti (1945) je poveljstvo 4. jugoslovanske armade prejelo celovite sezname pripadnikov slovenskih domobranskih enot. Sezname je pripravilo domobransko poveljstvo in jih prepustilo Britanskemu vojaškemu poveljstvu v prepričanju, da bodo ti – kot so zagotavljali – poskrbeli za transport moštva iz Koroške v Italijo. Poveljujoči Slovenskemu domobranstvu so bili zelo zgodaj seznanjeni s tem, da Britanci izročajo njihove vojake jugoslovanskim partizanom, vendar so v ujetniškem taborišču v Vetrinju prepovedali širiti informacije o tem.
6 min • 24. 05. 2025
