Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Žele - mornar strojnik na vojni ladji »Szent Istvan« * Trubarjev naslednik * Eden pobudnikov univerzitetnega študija kmetijstva v Sloveniji * Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Protestantski pisatelj in teolog Sebastijan Krelj je s podporo dobrotnikov študiral in magistriral v Jeni ter potem potoval po Istri in Kranjskem. V Ljubljani je pridigal v slovenščini in nemščini in se priljubil Primožu Trubarju. Ta je zaprosil Kranjske deželne stanove, naj mu ga dajo za pomočnika. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo leta 1565 je Krelj postal njegov naslednik in drugi superintendent protestantske cerkve. Med vsemi slovenskimi protestantskimi pisci je bil najbolj izobražen: ob nemščini in latinščini je obvladal tudi grščino in hebrejščino, poznal hrvaščino, glagolico in cirilico. V »Otročji bibliji« je leta 1566 opisal pravopisne in jezikovne reforme glede na Trubarjevo pisanje, ob malem abecedniku objavil slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo ter pesem »O Bog Oče nebeski Kralll«. V prvem delu prevoda »Postille slovenske« je zagovarjal svojo pravopisno reformo ter si pod vplivom glagolske in cirilske grafike prizadeval njuna znamenja enakovredno označiti v latinici. Sebastijan Krelj se je rodil leta 1538 v Vipavi.
Agronom – pedolog Bogdan Vovk je agronomijo študiral v Pragi in Krakovu, kjer je leta 1929 tudi doktoriral. Deloval je v podjetju Vrt v Mariboru, do leta 1930 kot asistent na visoki poljedelski šoli v Varšavi in kmetijskem raziskovalnem zavodu v Kutnem. Med vojno je opravljal strokovne naloge v Srbiji in leta 1945 postal direktor Kmetijskega zavoda Slovenije. Dve leti pozneje je bil eden pobudnikov ustanovitve Agronomske fakultete v Ljubljani in izvoljen za njenega rednega profesorja. Predaval je pedologijo, fiziologijo prehrane in prenove rastlin ter rodovitnost tal. Leta 1975 je postal stalni sodelavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter bil med prvimi profesorji Biotehniške fakultete leta 1978 imenovan za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Agronom Bogdan Vovk se je rodil pred 120 leti (1902) na Bledu.
V zgodnjem jutru današnjega dne leta 1918 sta italijanska hitra torpedna čolna iz zasede pri otoku Premuda v zadrskem arhipelagu torpedirala avstro-ogrsko bojno ladjo "Szent Istvan", zgrajeno leta 1914 v Pulju. 152 metrov dolga in 28 metrov široka ladja je bila zadeta v desni bok in je kmalu potonila. Z njo pa tudi 89 avstro-ogrskih mornarjev. Med mornarji, ki so se rešili s plavanjem, je bil tudi strojnik Franc Žele iz Ilirske Bistrice. Kmalu po vojni se je odpravil na romanje na Trsat in se tamkajšnji Materi Božji zahvalil za srečno rešitev. Tam je pustil sliko ladje z zahvalo, pozneje pa je o svojem življenju napisal tudi knjigo. Italijanska vojna mornarica torpediranje ladje "Szent Istvan" 10. junija 1918 šteje za največji pomorski vojaški uspeh v 1. svetovni vojni in ga do današnjih dni zaznamuje kot svoj praznik ....
Najimenitnejša stavba na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, ki so ga uredili na prostoru nekdanjih srednjeveških križevniških mestnih vrat (arheološka izkopavanja so pokazala, da so bila tukaj tudi stranska vrata rimske Emone), je kompleks križevniškega samostana. Križniki, člani nemškega viteškega reda, so bili ustanovljeni v Palestini leta 1190 za oskrbovanje romarjev in bolnikov, pozneje pa tudi za obrambo svetih krajev. Začeli so kot špitalska bratovščina, nato pa so se preoblikovali v viteški red in prevzeli pravila templarjev. Na slovensko ozemlje so prišli leta 1210 v obrambo proti Madžarom ter na Vzhodnem Štajerskem in v Veliki Nedelji ustanovili postojanki, imenovani komenda. Pozneje so imeli postojanke še v Ormožu, Miklavžu pri Ormožu, Središču ob Dravi, v Črnomlju, Metliki, Semiču, Podzemlju in v Vinici. Križniki so kolonizirali pusta območja, stregli bolnikom ter skrbeli za versko in kulturno neozaveščeno ljudstvo. V Ljubljani so se naselili leta 1268. Na območju križniških samostanskih stavb, ki so nastale v drugi polovici 16. stoletja in bile pozneje še večkrat prenovljene, je tudi več dvorišč. Ta je sredi prejšnjega stoletja preoblikoval takrat že osemdesetletni arhitekt Jože Plečnik. Uredil jih je dekorativno izredno bogato, saj je vanje vključil različne arhitekturne elemente iz podrtih ljubljanskih hiš. Samostanski vrt ob južnem obzidju so po njegovih načrtih preuredili v letno gledališče. Preureditev posameznih delov križevniškega samostana je bilo Plečnikovo največje delo po vojni in hkrati tudi njegovo zadnje delo. Poletno gledališče Križanke so odprli leta 1955.
