Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
30 let od smrti Mladininega časnikarja v Sarajevu * Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem * Centralna partizanska bolnišnica * Avtor spomenika pred Ministrstvom za obrambo
Prva dokumentirana reševalna akcija v gorah je pri nas potekala julija pred 200 leti (1822), ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek. Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa je bila konjska vprega z lojtrskim vozom. »Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
Slovenske partizanske bolnišnice so bile v okupiranih evropskih državah, v katerih so delovale gverilske vojaške enote, brez dvoma nekaj enkratnega. Postavljati so jih začeli v Kočevskem Rogu po italijanski ofenzivi leta 1942. Tam je bila na Daleč hribu v preurejenih prostorih nekdanje hiše gozdne uprave ustanovljena tudi glavna ali pozneje centralna partizanska bolnišnica. Delovati je začela na današnji dan pred 80 leti (1942), prve ranjence pa je sprejela nekaj dni pozneje. Imela je 40 postelj in operacijsko sobo ter je bila tako začetek poznejšega sklopa bolnišničnih postojank slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.
Kipar Boštjan Putrih je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1971 končal še specialko. Kot svobodni umetnik je leto pozneje postal eden ključnih članov »Grupe junij«, naše najpomembnejše avantgardistične skupine v drugi polovici prejšnjega stoletja. Sprva je ustvarjal abstraktne plastike iz mavčnih delov, nato konstrukcije iz aluminijastih žic in pločevine, pozneje pa plastike določnejših oblik iz človeškega in živalskega sveta. Med njegovimi pomembnejšimi deli je spomenik generalu Rudolfu Maistru pred Ministrstvom za obrambo v Ljubljani. Boštjan Putrih se je ukvarjal tudi s slikarstvom, grafiko in fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1947 v Ljubljani.
Pred 30 leti je v obleganem Sarajevu med opravljanem novinarskega dela umrl novinar in fotograf Mladine Ivo Štandeker. Hudo ranjenega po obstreljevanju z granatami v naselju Dobrinja zaradi blokad in kontrol ni bilo mogoče v kratkem času pripeljati do bolnišnice na Koševu in je med prevozom umrl. Ivo Štandeker se je z vojnim poročevalstvom prvič srečal v času vojne za Slovenijo, junija 1991 in to dobesedno na domačem hišnem pragu v Ranci pri Pesnici, natančneje v spopadu pri bližnjem Štrihovcu in mejnem prehodu Šentilj. *Posnetek. Je povedala njegova mama Rozika Štandeker. Njegova reportaža o tem je leta 1997 izšla prevedena v angleščino, v antologijo slovenske povojne literature pa jo je uvrstil Aleš Debeljak. V spomin nanj so 16. junija 2011 v sarajevskem naselju Dobrinja odkrili spominsko ploščo, v katero je vklesana njegova misel: “Rad imam mesta in sovražim, če jih kdo napada.” Po smrti je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
