Vzgojitelj klasičnih filologov
Predanost gozdovom
Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Politik, pisec ter veterinarski in medicinski strokovnjak Janez Bleiweis je na Dunaju doktoriral iz medicine in magistriral iz porodništva, kot profesor veterine in sodne medicine pa je predaval na ljubljanskem liceju. Pred 180 leti (1842) je postal tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko, leto dni pozneje pa je prevzel uredništvo njenega novega časopisa »Kmetijske in rokodelske novice”. V njih in tudi drugod je objavil veliko političnih in kulturnih člankov ter strokovnih prispevkov in nasvetov. Novice so bile zelo pomembne, saj so utrjevale enotnost slovenskega knjižnega jezika in pripomogle k splošnemu kulturnemu razvoju. Bleiweis je bil zelo delaven in izrazit praktik, trezen in previden ter nasprotnik vsakega radikalizma. V šestdesetih letih 19. stoletja je bil znan in priljubljen politik, vendar pa je proti njegovim kulturnim konceptom, načinu vodenja, prvaštvu, kranjski konservativnosti in nepodjetnosti nastopala vedno glasnejša opozicija, ki je zahtevala radikalnejšo nacionalno politiko. Sicer pa je bil Janez Bleiweis – rodil se je leta 1808 – najpomembnejša osebnost slovenskega veterinarstva v 19. stoletju.
Klasični filolog Milan Grošelj se je po diplomi na ljubljanski univerzi z njeno štipendijo leta 1925 napotil na enoletno izpopolnjevanje na Sorbono in na College de France k vodilnim latinskim jezikoslovcem tedanje dobe. Po vrnitvi je nekaj let služboval kot gimnazijski profesor v Sremskih Karlovcih, Prilepu, Mariboru in v Ljubljani. Po doktoratu je ob polni zaposlitvi na gimnaziji postal honorarni predavatelj in po letu 1950 redni profesor za latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1945 je bil 22 let predstojnik Oddelka za klasično filologijo, nekaj let je vodil tudi oddelek za germanske jezike in književnost ter bil leta 1950 dekan Filozofske fakultete. Bil je tudi ustanovni član obnovljene indogermanske družbe v Münchnu in od leta 1977 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Klasični filolog Milan Grošelj se je rodil pred 120 leti (1902) v Kamniku.
Gozdarski inženir Maks Sušek je po starih starših podedoval ljubezen do gozdov in se po višješolskem študiju gozdarstva zaposlil pri gozdnem gospodarstvu Slovenj Gradec, v obratu Radlje ob Dravi, ki ga je pozneje tri desetletja tudi vodil. S sodelavci je razvijal gozdno cestno omrežje, mehanizirano skladiščenje lesa in gozdno drevesnico. Tak način dela je omogočil vpeljavo sodobnih načinov gojenja gozdov, ki jih je razvijal pod vplivom predvojnega gozdnega veleposestnika ter gozdarskega inženirja Franja Pahernika in v sodelovanju z dr. Dušanom Mlinškom. Tako imenovana »slovenska gozdarska šola«, ki je danes svetovno prepoznana po tehniki gojenja gozdov, se je kalila prav v radeljskih gozdovih. Več kot 6 desetletij je strokovno usmerjal gozdarsko dejavnost in bil eden izmed pobudnikov Pahernikove ustanove. Ta je začela uradno delovati leta 2010, potem ko ga je po denacionalizaciji lastnica imenovala za upravitelja gozdov predvojnih lastnikov in potem ko je dedinja Vida Ribnikar leta 2005 ustanovi zapustila 552 hektarov gozdne posesti. Ta se razprostira od reke Drave pri Vuhredu do pohorskega vrha Velika Kopa. *Posnetek Ustanova je v dvanajstih letih dodelila 80 štipendij in sofinancirala 155 projektov za spodbujanje sonaravnega gozdarstva ter podelila vrsto donacij domačemu okolju. Njen dolgoletni predsednik in ustanovitelj je bil prav Maks Sušek, gozdarski inženir, poslanec državnega zbora RS in častni občan Radelj ob Dravi, ki se je rodil pred 90 leti (1932) v Zagrebu.
Zanimiva je naslednja igra septembrskih datumov, povezanih s spominom na blaženega škofa Antona Martina Slomška. Potem ko je bil 8. septembra 1824 v Celovcu posvečen za duhovnika, je na današnji dan, 19. septembra omenjenega leta, v Olimju pri dobrotniku in mecenu Jakobu Prašnikarju daroval svojo novo mašo. Do dneva natančno 175 let pozneje, 19. septembra 1999, pa ga je papež Janez Pavel Drugi med slovesno mašo na prostem ob Betnavskem gozdu v Mariboru razglasil za blaženega. Beatifikacija škofa Antona Martina Slomška je bila tudi najbolj množičen dokumentiran shod v zgodovini Maribora. Zbralo se je približno 180 tisoč ljudi.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
