Temelji slovenske akademske laične filozofije
Avantgardist novomeške pomladi
Velenje postane mesto

Filozof France Veber je sprva študiral bogoslovje v Mariboru, potem pa filozofijo v Gradcu; tam je leta 1917 tudi doktoriral. Pozneje je postal docent na ljubljanski in zagrebški univerzi, na ljubljanski filozofski fakulteti pa leta 1929 redni profesor. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot dopisni član izvoljen v Akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani, a je bil po koncu vojne iz političnih razlogov izključen iz nje ter predčasno upokojen. Pozneje so ga rehabilitirali ter mu vrnili častne pravice, prejel pa je tudi zlati doktorat univerze v Gradcu. Franceta Vebra je že med študijem pritegnila predmetnostna teorija (»vse, kar se postavi pred zavest, je predmet«), ki ji je – izhajajoč iz psihologije kot temeljne filozofske vede – tudi sledil. S svojo fenomenološko filozofijo je postavil temelje slovenski akademski laični filozofiji. Izhodišče njegove raziskovalne metode je bilo samoopazovanje ali introspekcija, vprašanje, kako doseči intersubjektivnost, to je vzajemno sporočilnost med ljudmi, pa je reševal z vlogo, ki jo ima v teh odnosih jezik. Vebrove znanstvene poglede je zahodni evropski filozofiji sredi druge polovice prejšnjega stoletja odkril filozof, teolog in psiholog Anton Trstenjak, pa tudi ponatis Vebrove »Estetike« nekaj pozneje je zanimanje za njegovo filozofijo močno povečal. Filozof France Veber se je rodil leta 1890 v Gornji Radgoni.

Skladatelj in glasbeni pisec Marij Kogoj je začel komponirati že med študijem glasbe na Dunaju; snoval je nove skladbe, razvijal izvirno harmonijo ter kot eden redkih slovenskih skladateljev predstavil svoje umetniške in glasbene nazore v revialnem tisku. 1920. leta se je uveljavil kot najspodbudnejša osebnost mladih pri predstavitvi avantgardne umetnosti v krogu tako imenovane novomeške pomladi. Sicer je bil korepetitor v ljubljanski Operi ter predavatelj harmonije in slovenske zgodovine glasbe na šoli Glasbene matice.
Kogoj je s svojim skladateljskim in teoretičnim delom utemeljitelj in osrednja osebnost našega glasbenega ekspresionizma. Zaradi izvirnega in poglobljenega izraza, osredinjenega zlasti na človekovo notranjost, še posebno v operi “Črne maske”, sodi, tako kot Jacobus Gallus, med skladatelje evropskega pomena. Marij Kogoj se je rodil na današnji dan pred 130. leti (1892) v Trstu.

20. septembra leta 1944 so partizanske enote 7. korpusa in 4. operativne cone Štajerske v navezi z zavezniškim vojnim letalstvom izvedle skupno vojaško akcijo uničenja nemškega oporišča Pogonik in rušenje železniškega mostu pri Litiji. Namen akcije je bil Nemcem otežiti preskrbo za balkansko in italijansko fronto ter premike strateških rezerv v zvezi z izkrcanjem v Normandiji. Zaveznikom je to tudi uspelo, saj je omenjena akcija ohromila komunikacije ter ustavila transport čez slovensko ozemlje do februarja leta 1945. Skupno ofenzivno akcijo zahodnih zaveznikov in slovenskih partizanov je v reviji Life ameriški in britanski javnosti obširno predstavil vojni dopisnik John Philips.

Po Novi Gorici je bilo Velenje drugo slovensko mesto, ki je zrastlo po vojni. Velenje, prej sicer manjši trg, je zaradi nahajališč premoga postajalo vse pomembnejše in po letu 1955 so sklenili zgraditi novo naselje za približno 20 tisoč prebivalcev. V njem so 20. septembra slovesno odprli na novo zgrajeno mestno središče. Za Velenje je značilna predvsem sodobna arhitektura brez starega mestnega jedra, le z nekaj stavbami, ki so bile tam že prej (velenjski grad in vila Herberstein). Hkrati s povečanjem izkopa lignita in zidavo mesta (zanjo so prebivalci prispevali več kot milijon prostovoljnih ur) se je začela tudi zidava industrijskih objektov, med katerimi je bila poleg termoelektrarne najpomembnejša tovarna gospodinjskih aparatov Gorenje.

Stane Kocutar