Pionir radijskih iger
Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu
Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Prvi mentor bodočega slikarja, grafika in fotografa Vena Pilona je bil slikar in fotograf Milan Klemenčič, pionir slovenskega lutkarstva. Na goriški realki ga je pri likovnem ustvarjanju podpiral profesor risanja, češki Nemec Otokar Wohanka. Med prvo svetovno vojno je služil v avstro-ogrski vojski in precej časa preživel kot vojni ujetnik v Rusiji in pozneje kot borec za severno mejo na Koroškem. Po vrnitvi domov je začel ponovno slikati, posvetil pa se je tudi študiju slikarstva v Pragi, Firencah in na Dunaju. Konec leta 1928 se je trajneje nastanil v Parizu, na umetniškem Montparnassu, in se tam seznanil s številnimi znanimi umetniki. *Posnetek Deloval je tudi kot časnikar, prevajalec del slovenskih avtorjev v francoščino in kot neformalni slovenski kulturni ataše. Na daljši obisk v domovino je prišel po 2. svetovni vojni, ko je sodeloval pri snemanju prvega slovenskega zvočnega celovečernega igranega filma Na svoji zemlji. Skrbel je za sceno, opremo, kostume in masko. Svojo ustvarjalno pot je opisal v avtobiografiji z naslovom: Na robu. Leta 1970 je prejel Prešernovo nagrado, njegovo rojstno hišo v Ajdovščini pa so preuredili v Pilonovo galerijo. Rodil se je leta 1896 v Ajdovščini.
Gledališki in radijski režiser ter pedagog Hinko Košak je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu ter umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru. Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana; posebej se je zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil. Sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil leta 1916 v Novem Sadu.
Sopranistka Rezika Koritnik je pravo lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je leta 1951 posnela Mojčino pesem.*Posnetek Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rezika Koritnik se je rodila leta 1919 v Trbovljah.
Pred 90. leti (1932) je veletrgovec Marko Rosner v Mariboru ustanovil tovarno Jugosvila. To je bila že druga njegova tekstilna tovarna v mestu, leta 1939 pa je tam začela delovati še tretja. V drugi polovici tridesetih let je bilo v njegovih tekstilnih tovarnah v Mariboru zaposlenih do 1000 delavcev. Marko Rosner je po nacističnem prevzemu oblasti in še posebej po priključitvi Avstrije pred holokavstom rešil več tisoč ljudi, saj je pomagal številnim judovskim beguncem, ki so ilegalno prečkali mejo. V Mariboru je zanje na svoje lastne stroške organiziral sprejem, po potrebi namestitev, nato jih je dal odpeljati v Zagreb. Marca 1941 je skupaj z družino zapustil Maribor in se odpravil najprej v Srbijo, nato na Madžarsko ter leta 1943 ilegalno prebegnil v Palestino. Avgusta 1945 je jugoslovanska oblast Marka Rosnerja na vojaškem sodišču v odsotnosti obsodila na petnajstletno zaporno kazen, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
