Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo
Vodja jugoslovanskega rudarstva
Ustavni amandmaji
Skladatelj in organist Stanko Premrl velja za osrednjo osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela upoštevati sodobne evropske glasbene tokove, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med njimi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Uglasbil jo je med študijem na dunajskem konservatoriju, in sicer leta 1905, med počitnicami v domačem kraju. V spominih je zapisal, da mu je napev zanjo prišel v uho na Lozicah. Kompozicijo je dokončal na Dunaju in jo 1. januarja 1906 objavil v glasbeni reviji Novi akordi. *Posnetek Je povedal muzikolog prof. dr. Matjaž Barbo. Premrlova Zdravica se je le počasi uveljavljala. Njeno besedilo namreč ni ustrezalo tipu tedanjih prireditev, ki so bile v glavnem veseljaške narave. Tako je prihajala v poštev le za resne koncerte pevskih zborov, teh pa tedaj še ni bilo veliko. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Skladatelj in organist Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske države. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Bil je tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije. Viktor Gostiša se je rodil leta 1883 v Idriji.
Nadškof, metropolit in pesnik Jožef Pogačnik se je rodil pred 120 leti (1902.) v Kovorju pri Tržiču. Leta 1929 je doktoriral iz teologije, nato je bil kaplan v Kranju in v Trnovem v Ljubljani, med 2. svetovno vojno profesor verouka na učiteljišču, januarja leta 1945 pa je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani. Po vojni je bil skupaj z nekaterimi drugimi duhovniki obsojen in do leta 1950 zaprt. Leta 1963 je bil posvečen za ljubljanskega škofa, leto pozneje imenovan za nadškofa, leta 1968 pa za prvega slovenskega metropolita. Kot metropolit je dosegel, da so Slovenci med prvimi dobili mašno knjigo in obrednike v svojem jeziku.
Slovenska skupščina je leta 1989 sprejela 81 ustavnih amandmajev, ki so bistveno spremenili takratno socialistično ustavo. Z njimi je bila določena pravica Slovencev do samoodločbe, prav tako je bilo sprejeto dopolnilo, da lahko izredne razmere v Sloveniji razglasi le slovenska skupščina. Z amandmaji je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da skupščina določi, kateri zvezni predpisi zveznih organov, izdanih do uveljavitve tega amandmaja, se v Sloveniji ne uporabljajo, in da zvezni zakoni, izdani po uveljavitvi tega amandmaja, v Sloveniji veljajo šele takrat, ko za vsakega posebej poda soglasje skupščina Republike Slovenije. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade. Amandmaje 96, 97 in 98 k ustavi Republike Slovenije je tedanja republiška skupščina sprejela na skupni seji vseh treh zborov 27. septembra 1990, razglasila pa 28. septembra in 4. oktobra 1990.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
