Literat in socialna vprašanja
Med začetniki osebnostnega prava
Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Leta 1887 se je v kraju Tirosek rodil pesnik in pisatelj Slavko Savinšek. Pisati je začel že kot gimnazijec. Njegov prvi roman “Utopljenec v krvi” – nastal je na soški fronti – se je izgubil. Slavko Savinšek je znan predvsem kot pisec otroških pesmi – zbrane so v zbirki “Poredni smeh” – ter povesti iz kmečkega življenja. V svojih delih je dajal osrednji poudarek socialnim vprašanjem, zlasti revščini številčne družine in življenju nižjih slojev prebivalstva. Motive je iskal večinoma v jeseniški in kamniški pokrajini ter v tamkajšnjem kmečkem, delavskem in meščanskem okolju. Kot pravnik je delal v Kamniku, Nišu in Beogradu. V Srbiji se je uveljavil kot član društva Enotnost, povezovalec umetnikov in sodelavec časopisa Slovenski beograjski tednik. Pred 80 leti (1942) so ga zaradi protinacističnega delovanja ter pomoči slovenskim beguncem zaprli in v zaporih na Banjici pri Beogradu ustrelili.
Pravnik Alojzij Finžgar je leta 1928 doktoriral v Ljubljani in bil ob začetku druge svetovne vojne izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega prava in osebnostnih pravic. V številnih razpravah in člankih je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih obdobjih njenega razvoja v Jugoslaviji. Pravnik Alojzij Finžgar se je rodil pred 120 leti (1902) v Škofji Loki.
Leta 1918 se je v Slovenski Bistrici rodila kirurginja doktorica Zora Janžekovič. Po maturi se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Zagrebu. Takoj po študiju se je zaposlila v mariborski bolnišnici. Delovala je v kirurgiji, specializirala se je v plastični kirurgiji v Ljubljani in pozneje še v Beogradu. Posvetila se je zdravljenju opeklin. Prepričana je bila, da je tudi opekline mogoče zdraviti s kirurškim posegom. Tako je postopno razvila popolnoma novo, svojo lastno metodo zgodnjega operativnega zdravljenja globokih opeklin, ki je številnim hudim bolnikom rešila življenje. *Posnetek Za svoje raziskovalno in inovativno delo je dobila več odlikovanj, med drugim spominsko odličje Ameriškega opeklinskega združenja s kratico ABA, leta 2004 zlati red za zasluge Republike Slovenije. Po njej je bila poimenovana nagrada Evropskega kluba za otroške opekline "zlata britev", katere prva dobitnica je bila. Danes ime Zora Janžekovič najdemo na ameriškem seznamu 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov.
Po uvedbi začasnih bonov, ki so prišli v obtok na podlagi Zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije z dne 8. oktobra 1991, so se začele priprave za izdelavo "pravega" slovenskega denarja. Novi slovenski tolarski bankovci naj bi prišli v obtok že junija 1992, a so predstavniki Vlade RS in Banke Slovenije ta datum prestavili na današnji dan pred 30 leti (1992). Za začetek so bili to bankovci v nominalnih vrednostih za 1000, 500 in 100 tolarjev, ki naj bi jim sledili še drugi. Na bankovcih je datum 15. januar 1991, in sicer v spomin na dan, ko je dobila Slovenija mednarodnopravno priznanje. Bankovce so natisnili v britanski tiskarni Thomas De La Rue and Company Limited, in sicer na papirju, ki ga je izdelala papirnica v Radečah. Projekt novega slovenskega denarja so likovno izvedli oblikovalca Miljenko Licul in Zvone Kosovelj ter akademski slikar Rudi Španzel.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
