Razprava o numerični teoriji

Nenavadno združenje v Mariboru

Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki

 

Matematik in filozof ter vitez Franc Močnik se je po končanem goriškem bogoslovju zaposlil kot profesor na normalki, kjer je spoznal slavnega francoskega matematika Augustina-Louisa Cauchyja. Plod njunega sodelovanja je Močnikova razprava o numerični teoriji. Po doktoratu je predaval matematiko na tehniški akademiji v Lvovu in univerzi v Olomucu. Leta 1851 je sestavil učne šolske načrte za pouk v slovenščini. Franc Močnik se je rodil leta 1814 v Cerknem.

 

Naravoslovec in arheolog Franc Osole je s svojim raziskovalnim in pedagoškim delom pomembno prispeval k razvoju slovenske paleolitske arheologije. Že kot študent je sodeloval pri paleolitskih izkopavanjih Srečka Brodarja. Po diplomi iz biologije z geologijo je pod Brodarjevim nadzorstvom izvedel izkopavanje v Parski golobini. Izkopano gradivo in pridobljene podatke je obdelal v svoji doktorski nalogi. Pozneje se je usmeril predvsem v raziskovanje mlajšega paleolitika oz. gravetjena. Pomembnejša najdišča, ki jih je raziskal, so Ovčja jama, Županov spodmol, Matjaževe kamre, Babja jama in Lukenjska jama. Osole je veliko pozornosti namenil kulturnim ostankom paleolitskih lovcev in nabiralcev ter preučevanju jamskih sedimentov in ugotavljanju podnebnih sprememb. *Posnetek Bil je odprt za druge znanstvene discipline in metode, ki bi lahko pripomogle k boljši kronološki umestitvi paleolitskih najdb. Bil je prvi med paleolitskimi raziskovalci v Sloveniji, ki je uporabil radiokarbonsko datiranje. Profesor doktor France Osole se je rodil leta 1920 v Celju.

 

Oktobra 1930 zasledimo v časopisu Delavska politika kratek zapis o tem, da se je v Mariboru zbral krog ljudi, ki načrtujejo ustanovitev podružnice društva z imenom »Ogenj«, s polnim imenom: "Ogenj − društvo za moderno sežiganje mrličev". Januarja 1931 pa že najdemo oglas, s katerim pripravljalni odbor vabi na ustanovitev podružnice društva Ogenj v Mariboru. Tako so napovedali zborovanje idejnih privržencev gibanja za sežiganje mrličev ter pokazali izjemno širino s tem, ko so na zborovanje povabili vse, ne glede na spol, veroizpoved in stanu. Kot gosta so najavili tudi podpredsednika zagrebške podružnice društva, doktorja Antona Zavrnika, profesorja na zagrebški univerzi, sicer rojaka doma iz Slovenskih goric. Tako se je začelo novodobno obdobje upepeljevanja na Slovenskem, ki mu je odkrito najbolj nasprotovala Rimskokatoliška cerkev, za upepelitev kot način pokopa pa so se tedaj praviloma odločali relativno maloštevilni svobodomiselni ljudje liberalnih nazorov.

 

Prvi Slovenci so se v Urugvaj priselili v 19. stoletju, večina pa jih je v to državo prispela med obema vojnama. Šlo je predvsem za naše rojake iz Prekmurja in Primorce, ki so se naselili v Montevideu in v okolici.  Leta 1935 je skupnost štela približno 1500 članov. Približno 500 Prekmurcev je 1. oktobra tistega leta ustanovilo Prvo slovensko prekmursko društvo, Primera Sociedad Eslovena Transmurana de Montevideo, ki velja za najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki.  Urugvajska slovenska skupnost danes šteje od 1500 do 2000 Slovencev in njihovih potomcev.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 

 

Stane Kocutar