Inštruktor obveščevalcev in diverzantov
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas
Predvojni smučarski prvak – uspešen gospodarstvenik
Vojna pot nadporočnika Franja Malgaja
7. novembra 1898 se je v vasi Vrabče pri Šentvidu, sedanjem Podnanosu na Primorskem, rodil Ivan Rudolf. Med prvo svetovno vojno je bil zaradi protiavstrijskega delovanja zaprt, potem pa poslan na rusko bojišče. Po zlomu Avstro-Ogrske se je pridružil Maistrovim borcem in bil odlikovan za pogum. Pozneje je študiral na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju ter na gospodarski fakulteti v Frankfurtu. Kot bančnik je deloval v Gorici in bil eden izmed soustanoviteljev glavnega odbora organizacije TIGR ter sodelavec jugoslovanske in britanske obveščevalne službe. Ko mu je grozila aretacija, se je umaknil v Ljubljano, nato v Beograd in ob začetku vojne v Palestino. Na zahtevo britanskega poveljstva je organiziral posebno službo za urjenje diverzantov in obveščevalcev, ki so bili z britanskimi častniki poslani v nemško zaledje. Sodeloval je pri urjenju slovenskih padalcev, ki so se pod pokroviteljstvom britanskih obveščevalnih služb s padali spustili na Primorsko in stopili v partizanske vrste. Čeprav so jih poslali zavezniki, je bila revolucionarna oblast do njih skrajno zadržana. Ves čas so bili pod strogim nadzorom. Od 27-ih slovenskih padalcev britanskih misij so trije padli v boju, dva so ubili četniki, enega partizani po kapitulaciji Italije, enega pa so zajeli Nemci. Dvanajst jih je poleti in jeseni 1945 brez sledu izginilo. Najverjetneje jih je zaradi obtožbe, da so vohunili, po navodilih Komunistične partije brez sodbe usmrtila Ozna. Še danes ni znano, kje so pokopani. Profesor Ivan Rudolf je po vojni živel v Trstu, tam se je pridružil protikomunistični Slovenski demokratski zvezi, poučeval na srednjih šolah in deloval kot novinar na Radiu Trst. *Posnetek Je povedal njegov sin Saša Rudolf. Društvo TIGR mu je leta 1998 v Podnanosu postavilo doprsni kip.
Zdravnik Leopold Ješe je diplomiral na Dunaju, se posvetil okulistiki in leta 1921 postal primarij in vodja očesnega oddelka v ljubljanski bolnišnici. Od leta 1936 je med prvimi v Jugoslaviji intrakapsularno operiral sivo mreno, uspešno pa je operiral tudi odstop mrežnice. Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti in predstojnik očesne klinike v Ljubljani. Napisal je prvi slovenski učbenik za študente medicine in stomatologije, učbenik za medicinske sestre ter približno trideset razprav. Pionir slovenske oftalmologije, vede o očesnih boleznih, Leopold Ješe se je rodil leta 1886 v Naklem pri Kranju.
Gospodarstvenik in športnik Gregor Klančnik se je rodil leta 1913 v Mojstrani. Končal je višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju: v sezoni 1937/1938 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. To je leta 1985 - takrat je bil predsednik Planinskega društva Matica – povedal ob 90-letnici Aljaževega stolpa. *Posnetek Gregor Klančnik je objavil okoli sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi, bil pa je tudi dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
General Rudolf Maister je s peščico svojih vojakov 1. novembra prevzel vojaško poveljstvo v Mariboru, na današnji dan leta 1918 pa so njegove enote pod vodstvom nadporočnika Franja Malgaja – ta je tri dni pozneje dopolnil šele 24 let ‒ zasedla Mežiško dolino do Dravograda. Konec novembra je Malgaj zasedel še Pliberk in Velikovec. Franjo Malgaj je bil med 1. svetovno vojno podčastnik 87. celjskega pehotnega polka. Zaslovel je, ko je z 18. soborci slovenskega rodu na Tirolskem zavzel strateško pomembno italijansko postojanko Monte Zabeo. Tam si je prislužil zlato medaljo za pogum, eno najpomembnejših vojnih priznanj, kar jih je lahko dobil nižji častnik v avstro-ogrski armadi.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
