Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske
Novinarka, zapisana filmski tematiki
Slikar, grafik in fotograf
Odločitev o plebiscitu
Leta 1835 se je v Dvorjah pri Cerkljah rodil slovenski skladatelj Davorin Jenko. Po poklicu je bil pravnik, v glasbi pa samouk. V letih od 1859 do 1862 je bil zborovodja Slovenskega pevskega društva na Dunaju, potem je vodil Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu in Beograjsko pevsko društvo. Od leta 1871 je bil dirigent v beograjskem Narodnem gledališču. V srbskem okolju je razširil svojo skladateljsko dejavnost na instrumentalno in scensko glasbo. Napisal je glasbo za približno 90 iger. Uvrščajo ga med začetnike srbske umetne glasbe. Njegova vokalna skladba “Bože pravde” je bila od leta 1882 do konca prve svetovne vojne himna Kraljevine Srbije, pozneje del državne himne Kraljevine Jugoslavije, danes pa je spet državna himna Republike Srbije. Del državne himne Kraljevine je bila tudi ta melodija. *Posnetek Gre za narodno budnico: Naprej, zastava slave – današnjo himno Slovenske vojske, ki jo je prav tako uglasbil Davorin Jenko.
Filmska kritičarka in publicistka Stanka Godnič je po študiju slavistike in primerjalne književnosti sredi prejšnjega stoletja začela opravljati novinarsko delo pri Slovenskem poročevalcu, ga nadaljevala pri njegovem nasledniku, časniku Delo, in sčasoma postala osrednja novinarska osebnost v filmski in gledališki vzgoji v širšem pomenu besede. Poročala je s filmskih festivalov doma in v tujini ter predstavljala domače in tuje filme ter filmske, gledališke in lutkovne ustvarjalce. Z njenim strokovno poglobljenim in osebno obarvanim kritiškim pisanjem je svet poklicne in ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti na Slovenskem postal opažen kot dejavnost, enakovredna gospodarskim, znanstvenim in političnim dogajanjem tistega časa. Stanka Godnič je za svoje življenjsko delo dobila Tomšičevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1929 v Celju.
Slikar, grafik in fotograf Zmago Jeraj je študiral na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in v Beogradu, tam je leta 1960 tudi diplomiral na slikarskem oddelku pri profesorici Zori Petrović. Pozneje je pri profesorju Gabrijelu Stupici na ljubljanski akademiji za likovno umetnost končal specialko za slikarstvo. Izobraževanje je nadaljeval tudi po diplomi; leta 1969 se je v Londonu izpopolnjeval v grafiki, na začetku sedemdesetih pa se je v Sovjetski zvezi posvečal staroruskemu slikarstvu. *Posnetek Kot profesor je poučeval v Mariboru in predaval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Jeraj ni deloval le na področju slikarstva, fotografije in grafike, temveč tudi na področju filma, scenografije, likovne esejistike, teorije in kritike. Vsako etapo svojega likovnega maratona je, kot je dejal, želel prevoziti čim bolj smiselno polno. Njegova dela so v zbirkah več domačih ter tujih muzejev in galerij, uvrščen pa je tudi v več pregledov slovenske umetnosti 20. st. in posamezne preglede najpomembnejših svetovnih umetnikov. Prejel je vrsto nagrad in priznanj, med drugim je leta 1972 dobil nagrado zlata ptica, leta 2008 v Mariboru Glazerjevo nagrado in leto pozneje še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Zmago Jeraj, ki sodi med ključne osebnosti, ki so oblikovale slovensko likovno umetnost druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1937 v Ljubljani.
9. in 10. novembra 1990 so se v Poljčah na Gorenjskem na pobudo dr. Franca Zagožna, vodje Demosovega poslanskega kluba, zbrali tedanji delegati republiške skupščine, ministri in nekateri strokovni sodelavci, povezani v vladno koalicijo Demos. Po razpravi so sprejeli odločitev, da bodo v prihodnjih desetih dneh, do 20. novembra, sprejeli vse zakonske akte in odločbe za razpis referenduma o ustanovitvi samostojne slovenske države. Tri tedne pred glasovanjem je republiška skupščina sprejela zakon o plebiscitu, ki je pomenil formalno zakonsko podlago za izvedbo plebiscita. Opozicija je sicer želela plebiscitno odločanje prestaviti na pomlad leta 1991, vendar so sklenili dogovor, po katerem so opozicijske stranke privolile v prvotni datum, Demos pa se je strinjal, da je za uspešen rezultat potrebna večina vseh volilnih upravičencev.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
