Eden pionirjev naših tehniških ved
Pomembni mladinski reviji
Montiran politični proces zapečatil usodo vrhunskega atleta
Tri tisoč prebivalcev Posavja in Posotelja gre v izgnanstvo
Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko Anton Kuhelj je leta 1927 diplomiral iz elektrotehnike, doktoriral pa leta 1936. V svetu je zaslovel kot znanstvenik na področju elektromehanike plošč in lupin ter njihove stabilnosti. *Posnetek Po zamislih in teoretičnih študijah sodi tudi med začetnike slovenskega letalstva. S Stankom Bloudkom je sodeloval pri izdelavi jadralnih, športnih, turističnih in šolskih letal. Leta 1973 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Kot zaslužni profesor in častni doktor ljubljanske univerze je imel velik ugled tudi na tujem, saj je na številnih univerzah predaval na dodiplomskih in podiplomskih seminarjih. Elektrotehnik in strokovnjak za mehaniko Anton Kuhelj se je rodil pred 120 leti (1902) na Opčinah pri Trstu.
V mesecu novembru leta 1924 sta začeli izhajati pomembni mladinski reviji: Mladina, glasilo svobodomiselne narodne demokratske mladine, in Križ na gori, glasilo katoliškega mladinskega gibanja, ki se je zavzemalo za svobodo, za osebno doživljanje Kristusa ter tako posredno spodkopavalo avtoriteto Cerkve in katoliške slovenske ljudske stranke. Revija “Križ na gori” se je leta 1927 preimenovala v “Križ” in nadaljevala isto usmeritev. Njeni sodelavci so v slovenskem javnem življenju dobili ime “križarji”, njihova usmeritev pa “križarsko gibanje”. Reviji “Mladina” in “Križ na gori” sta imeli v naši javnosti precejšen vpliv in sta izhajali do šestojanuarske diktature, torej do začetka leta 1929.
Leta 1910 se je v Ljubljani rodil inženir kemije in atlet Milan Stepišnik. Na poletnih olimpijskih igrah leta 1936 je bil član olimpijske reprezentance Kraljevine Jugoslavije in je veljal za vrhunskega atleta in šestega najboljšega metalca kladiva na svetu. Med drugo svetovno vojno so ga internirali v Dachau. Po vojni je bil obtožen delovanja proti novi oblasti in leta 1946, da je kot odgovorna oseba namerno slabo vodil obnovo talilne peči v Tovarni aluminija v Slovenski Bistrici in da se je zato zgodila delovna nesreča. Na montiranem Diehl-Oswaldovem političnem procesu je bil obsojen na smrt. Uradno so bili obtoženci usmrčeni 12. maja 1948, toda republiški notranji minister Boris Kraigher je pozneje poročal, da so jih še več kot dve leti na Kočevskem obdržali v popolni tajnosti in jih usmrtili šele novembra 1950. Podatki o kraju in času smrti Milana Stepišnika ter o njegovem grobu še do danes niso znani.
Na god sv. Martina leta 1941 so nacistične okupacijske oblasti v okviru akcije preselitve prebivalcev iz obmejnega pasu ob Savi in Sotli izgnale z domov 3011 prebivalk in prebivalcev širšega območja Bizeljskega. Izgnali so jih v tako imenovani stari nemški rajh, kjer so služili pretežno kot cenena delovna sila v tovarnah in na kmetijskih posestvih. Na njihove domove so naselili prebivalce nemške narodnosti s Kočevskega, ki so po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem zapustili območje, ki je po delitvi slovenskega ozemlja pripadlo Italiji. Priseljenci s Kočevskega in iz Besarabije naj bi »kot nemški obrambni kmetje s plugom in mečem« varovali južno mejo nemškega rajha. Ob koncu vojne so se z nemško vojsko večinoma umaknili na Koroško, izseljeni prebivalci Bizeljskega pa so se iz izgnanstva vrnili na svoje domove.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
