Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem
Gledališka kariera v Beogradu
Slovenski liberalni voditelj
Književnikova vera v zmago proletariata
Skladatelj in zborovodja Hrabroslav Volarič se je ob študiju na učiteljišču v Kopru tudi dodatno izobraževal in pozneje poučeval v različnih krajih Slovenskega Primorja. Izdal je več vokalnih zbirk, med drugim “Slovenski svet, ti si krasan” in “Slovenske pesmi za štiri moške glasove” ter “Samospeve s klavirjem”. Njegov glasbeni stavek se je v melodiji naslanjal na ljudsko pesem, v harmoniji pa na zgodnjo romantiko. *Posnetek To je bil odlomek pesmi Simona Gregorčiča, Slovenski svet, ti si krasan za katero je glasbo napisal Hrabroslav Volarič. Zapel je Slovenski oktet. Z vsem svojim delovanjem, še posebno v številnih pevskih zborih, je Hrabroslav Volarič precej prispeval k širjenju narodne zavednosti med primorskimi Slovenci. Rodil se je leta 1863 v Kobaridu.
Vela ali Avgusta Nigrin je kot hči železniškega uradnika skupaj s sestrami Marijo, Gizelo in Matildo nastopala kot čitalniška igralka in pevka. Prvič je nastopila na odru dramatičnega društva 19. aprila 1876 kot Lady Clarens v igri Sirota iz Lowooda. Tam jo je spoznal za nadarjeno tedanji ravnatelj srbskega narodnega gledališča Davorin Jenko in jo leta 1882 povabil v Narodno pozorište v Beogradu. Tam je kmalu postala ena najbolj prepoznavnih umetnic, ki se je uveljavila tudi z najzahtevnejšimi vlogami. Pogosto je gostovala v Pragi, Sofiji in v Beogradu, občasno pa se je vračala tudi na ljubljanski oder. Gledališka igralka Vela Nigrin se je rodila pred 160-imi leti (1862.) v Ljubljani.
Na današnji dan pred 140-imi leti (1882.) se je v Ložu rodil politik Gregor Žerjav. Med študijem na Dunaju (leta 1906 je promoviral iz prava) je bil nekaj let predsednik društva slovenskih študentov ter ideolog in organizator slovenske liberalno usmerjene narodnoradikalne mladine. Kot občudovalec Srbije in srbstva je leta 1904 vodil osemdesetčlansko delegacijo slovenskih študentov in dijakov na kongresu v Beogradu ob kronanju Petra I. Karadžordževiča. Do začetka prve svetovne vojne je bil politično aktiven v Narodni napredni stranki, med vojno pa so ga avstrijske oblasti dvakrat aretirale in konfinirale. Avgusta leta 1918 je bil med ustanovitelji Narodnega sveta v Ljubljani, sodeloval pa je tudi pri pripravi Ženevskega sporazuma. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil več let podpredsednik oziroma predsednik deželne vlade za Slovenijo. Kot član ustavodajne skupščine Kraljevine se je odločno zavzel za sprejetje unitaristične in centralistične ustave ter za uvedbo tako imenovanega kanzelparagrafa, ki je prepovedoval izkoriščanje duhovniške službe v politične namene. Večkrat je bil poslanec Narodne skupščine in minister za gozdove in rude ter za pravosodje. Leta 1920 je Gregor Žerjav ustanovil "Jutro", vodilni liberalni politični dnevnik; izhajal je vse do leta 1945.
Pisatelj, pesnik in dramatik Tone Čufar se je rodil leta 1905 na Jesenicah. Pisal je po večini komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del vejeta optimizem ter vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (npr. Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti) preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Leta 1928 so uprizorili njegovo prvo dramsko delo Jutranja molitev. Kot komunist je bil leta 1936 zaprt, po okupaciji pa je bil eden izmed organizatorjev Osvobodilne fronte med ljubljanskimi kulturnimi delavci. Leta 1942 so ga ustrelili na italijansko-nemški meji v Šentvidu pri Ljubljani, ko so ga italijanski okupatorji poskušali izročiti gestapu. Poslovilni pismi Toneta Čufarja staršem in dekletu sodita med najpretresljivejša pričevanja o obdobju narodnoosvobodilnega boja.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
