Rektor dunajske univerze iz Svečíne

Predsednik Narodnega sveta za Koroško

Prvi rojak z olimpijskim odličjem

V Svečíni pri Mariboru se je leta 1490 rodil matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah. Sodi med humanistične razumnike slovenskega rodu, ki so predavali po evropskih univerzah ter pogosto postajali tudi njihovi predstojniki. Po artističnem licenciatu leta 1516 je bil več kot trideset let profesor na dunajski univerzi; sprva za matematiko in astronomijo na filozofski fakulteti, po doktoratu iz medicine pa na medicinski fakulteti. Petkrat je bil dekan in enkrat rektor. Andrej Perlah je – kot vsi humanisti tedanje dobe – pisal v latinščini, univerzalnem razumniškem jeziku tiste dobe. Vsa njegova dela so izšla na Dunaju in imajo po večini astronomsko vsebino. V njih je uporabil nov način prikazovanja astronomskih podatkov, predvsem o razporeditvi in legi planetov, sestavil pa je tudi nekaj inštrumentov in z njimi opazoval planet Merkur; to se je njegovim sodobnikom le izjemoma posrečilo. Matematik, astronom in zdravnik Andrej Perlah je več svojih del posvetil dunajskemu škofu Juriju Slatkonji, rojenemu Ljubljančanu, slovitemu glasbeniku, ustanovitelju slovitega zbora Dunajskih dečkov ter ljubitelju matematike in astronomije.

 

Franc Smodej je v Celovcu študiral bogoslovje, po posvetitvi leta 1903 pa je bil med drugim kaplan v Šent Jakobu v Rožu, Šent Vidu v Podjuni in na Prevaljah; v teh krajih je tudi ustanovil in vodil pevske zbore. Pozneje je postal stolni kaplan v Celovcu ter deloval kot tajnik v Katoliškem političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem. Da bi dokazal nezanesljivost uradnega štetja prebivalstva, je izpeljal zasebno štetje in organiziral številna ljudska zborovanja. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je v Celovcu postal predsednik Narodnega sveta za Koroško, ljubljanska Narodna vlada pa ga je delegirala v začasno Narodno skupščino v Beograd, v katerem je po večini tudi živel. Leta 1936 je postal član senata Kraljevine Jugoslavije. Med nemško okupacijo je v Beogradu ustanovil Slovensko socialno pisarno, ki je pomagala Slovencem, da so se lahko vračali v domovino. Delo pisarne je zamrlo, ko ga je leta 1942 gestapo za več mesecev zaprl. Po osvoboditvi Beograda oktobra leta 1944 je Franc Smodej še nekaj časa deloval kot župnik v Zemunu. Rodil se je na današnji dan leta 1879 v Šmartnem v Rožni dolini.

 

Leta 1880 se je v Senožečah rodil častnik in sabljač Rudolf Cvetko, prvi olimpionik slovenskega rodu in hkrati naš prvi rojak, ki je osvojil olimpijsko odličje. V Ljubljani je obiskoval nižjo gimnazijo in se nato vpisal na štiriletno kadetnico v Trstu. Po uspešnem koncu šolanja so ga dodelili 16. varaždinskemu pehotnemu polku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovarju. Tam je predvsem uril nabornike. V času vojaškega službovanja se je udeležil več sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v dunajskem Novem mestu. Med letoma 1908 in 1912 je bil tam glavni učitelj na sabljaških tečajih. Na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 je kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Po prvi svetovni vojni je do leta 1926 služboval kot orožniški častnik v Kočevju. Po predčasni upokojitvi pa se je posvetil vzgoji mladih in postavil temelje slovenskemu sabljaškemu športu. V ljubljanskem klubu Ilirija je vodil sabljaško sekcijo ter z Bettetom, Lapajnetom in Bloudkom odločilno vplival na razvoj slovenskega športa med obema vojnama. 

Kričač,   ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte,  je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat iz drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in narodno budnico, tedaj  slovensko himno “Naprej, zastava slave”. *Posnetek Je povedala Vida Lasič, elektrotehnica in sodelavka ilegalnega radia. Ker okupatorju kljub prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, edina ilegalna radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v kateri izmed tedaj v celoti okupiranih držav Evrope.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

 

 

Stane Kocutar