Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem

Ukana – roman o medvojnem dogajanju

 »Pretakanje svetopisemskih besedil v materinščino …«

Leta 1898 je v Ljubljano in s tem na slovenske ceste pripeljal prvi avto. Njegov lastnik je bil baron Anton Codelli [kodéli]. Avto znamke "Benz velo confortable" je bolj spominjal na kočijo kot pa na avtomobil. Tehtal je vsega 360 kilogramov in imel le dve prestavi. Voziti je moral po levi, saj je takrat še veljal cestno-policijski predpis iz leta 1874, ki je urejal promet z vprežnimi vozili in kolesi. Meščani so se Codellijevega avtomobila sprva bali, na podeželju pa so ga celo obmetavali s kamenjem, saj  je ropotajoče vozilo plašilo živino in strašilo otroke. To je bil zanesljivo tudi prvi avto na Balkanu, Beograjčani so na primer prvega štirikolesnika z motorjem lahko občudovali šele pet let pozneje.

 

Pisatelj in kipar Tone Svetina je nižjo gimnazijo obiskoval v Kranju in na Jesenicah. Februarja 1943 je bil mobiliziran v nemško vojsko, vendar je kmalu pobegnil k partizanom in postal pripadnik Prešernove brigade in 31. divizije slovenske partizanske vojske. Po vojni je končal srednjo ekonomsko šolo in delal v različnih političnih in upravnih službah. Njegovo najbolj znano in najpomembnejše delo z vojno tematiko je roman Ukana, s katerim je bil med prvimi, ki so omenjali povojne poboje slovenskih domobrancev. Roman je sprva izšel kot trilogija med letoma 1965 in 1969, vendar je pozneje dobil še dve nadaljevanji. *Posnetek Ukana je bila prevedena v več jezikov, predelana je bila v radijsko igro in slikanico, doživela pa je tudi dramatizacijo − v ljubljanski Drami so jo uprizorili leta 1975. Njegova druga uspešnica je roman “Stena”; v njem opisuje življenje alpinista Jože Čopa. Kot kipar samouk je iz ostankov orožja in granat, ki jih je nabral po bojiščih iz prve in druge svetovne vojne, izdeloval skulpture in spomenike s protivojno tematiko. Tone Svetina se je rodil leta 1925 na Bledu.

 

Prvi klub Rotary je na pobudo odvetnika, poslovneža in popotnika Paula Harrisa leta 1905 nastal v Združenih državah Amerike. Želel je ustanoviti klub, ki bi spodbujal prijateljstvo in sodelovanje med poslovneži. Pred 100 leti (1922.) so sprejeli ime Rotary International in začeli širiti delovanje tudi drugod po svetu. Prvi rotarijski klub v Sloveniji je bil 15. novembra leta 1930 ustanovljen v Mariboru, pol leta pozneje pa so ga ustanovili tudi v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je rotarijstvo pri nas zamrlo, znova so ga obudili po slovenski osamosvojitvi. V Mariboru je vez med predvojnim in sodobnim klubom pomenil olimpionik Leon Štukelj, ki je član tamkajšnjega kluba Rotary postal leta 1936.

 

Klasični filolog, duhovnik in prevajalec Otmar Črnilogar je leta 1957 diplomiral na teološki fakulteti v Ljubljani, dve leti pozneje pa še iz grščine in latinščine. Bil je župnik v Podragi pri Vipavi, hkrati pa je poučeval latinščino, grščino in filozofijo na vipavski škofijski gimnaziji ter latinščino na teološki fakulteti. Njegovo najpomembnejše prevajalsko delo je nastalo med letoma 1980 in 1995, ko je tesno sodeloval pri prevajanju slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma iz izvirnih jezikov. Sam je prevajanje poimenoval »pretakanje svetopisemskih besedil v materinščino«. Med drugim je bil tudi tajnik celjske Mohorjeve družbe. Klasični filolog, duhovnik in prevajalec  Otmar Črnilogar se je rodil leta 1931 v Šebreljah na Primorskem.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi  dragoceni posnetki  ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stane Kocutar