Slikarjeva uslišana zaobljuba
Raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad
Na gledališkem odru in v filmih
Leopold Layer je bil najpomembnejši član znane kranjske slikarske družine iz 18. stoletja. S številnimi slikami, zlasti za cerkve na Gorenjskem, je zapolnjeval praznino po smrti osrednjih baročnih slikarjev ljubljanskega središča. Izoblikoval je osebno obrazno tipiko, osvetlil po Metzingerju prevzet kolorit ter v cerkvene slike vnesel žanrske in krajinske podrobnosti in portret. Delal je tudi v romarski cerkvi na Brezjah in povod za njegovo tamkajšnjo slikarijo je dokaj zanimiv. Pomanjkanje slikarskih naročil v času Napoleonovih Ilirskih provinc je namreč Layerja pognalo v nečedne posle – ponarejanje denarja – in slikar je končal za zapahi. Tam je imel dovolj časa za iskreno kesanje in poglobljeno pobožnost, zlasti pa je rotil Marijo, naj ga spravi na prostost. Zaobljubil se je, da bo v tem primeru poslikal stene njene kapelice na Brezjah. Ob odhodu Francozov leta 1813 je Layer res hitro prišel iz ječe, ostal mož beseda in naslednje leto zaobljubo izpolnil. Ob obnovi cerkve v sredini 20. stoletja so morali te freske zaradi slabega stanja odstraniti, ostala pa je njegova znamenita slika »Marija Pomagaj«, na katero je simbolično vezan nastanek največjega romarskega središča v Sloveniji, Brezij na Gorenjskem. Leopold Layer se je rodil pred 270 leti (1752) v Kranju.
Leta 1813 se je v Rádomerščaku pri Ljutomeru rodil Fran Miklošič, eden najpomembnejših jezikoslovcev devetnajstega stoletja, oče primerjalne slovnice slovanskih jezikov ter profesor na dunajski univerzi. V Gradcu je študiral filozofijo, na Dunaju pravo. V revolucionarnem letu 1848 je bil predsednik na Dunaju ustanovljenega društva Slovenija, ki je postavilo zahteve po zedinjeni Sloveniji, še posebno pa po enakovrednosti slovenščine. Po kratkem odvetniškem pripravništvu se je zaposlil v dunajski dvorni knjižnici in se spoprijateljil z Jernejem Kopitarjem, ki ga je navdušil za jezikoslovje. Kot priznani jezikoslovec je leta 1849 postal redni profesor za slovanske jezike in književnost na novi stolici za slovansko jezikoslovje na dunajski univerzi. Pozneje je postal član akademije znanosti, dekan filozofske fakultete in leta 1854 tudi rektor univerze. Leta 1862 je postal dosmrtni član zgornjega doma v avstrijskem parlamentu in dve leti pozneje dobil dedni viteški naslov. Na področju jezikoslovja je napisal štiriintrideset samostojnih slovničnih del, leksikografije, leksikologije in etimologije. *Posnetek Je povedal dr. Miran Puconja, upokojeni profesor Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Miklošič je poleg slovanskih jezikov preučeval še albanščino, romunščino, novo grščino, turščino, madžarščino in romska narečja. Pravzaprav bi ga lahko šteli za utemeljitelja romoslovja, saj je v letih od 1872 do 1881 napisal več prispevkov o Romih in njihovih narečjih.
Etnolog France Kotnik je na univerzi v Gradcu študiral slavistiko pri Karlu Štreklju in Matiji Murku ter leta 1908 doktoriral. Nato je bil gimnazijski profesor v Celovcu in na Ptuju, prosvetni inšpektor v Mariboru in Ljubljani ter dolgoletni ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju. Raziskoval je koroško ljudsko slovstvo, predvsem Drabosnjaka, koroške in štajerske ljudske šege, ljudsko nošo in suknjarsko obrt, kmečko delo in prehrano. Priredil je prvo strokovno izdajo ljudske proze ter prvi začel sistematično raziskovati slovensko ljudsko zdravilstvo. Pripravil je tudi sintetičen pregled o koroških in štajerskih ljudskih pesnikih in pevcih, o rokopisnih pesmaricah od 18. stoletja naprej ter prvi pregled verskih ljudskih iger in njihovih uprizoritev na našem ozemlju od 16. stoletja naprej. Napisal je tudi zgodovino etnološkega dela na Slovenskem, k popularizaciji stroke pa je veliko prispeval še z objavami v poljudnih časopisih. France Kotnik se je rodil pred 140 leti (1882) v Dóbrijah pri Ravnah na Koroškem.
Gledališka in filmska igralka Marija Goršič je leta 1950 postala članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Poleg gledaliških vlog je nastopala tudi v filmih, med njimi leta 1963 v celovečernem filmu Srečno Kekec ter nato v filmih Poslednja postaja in Bele trave. Leta 1971 je nastopila tudi v televizijski seriji Erazem in potepuh. Gledališka in filmska igralka Marija Goršič se je rodila pred 110 leti (1912) v Dornberku.
»Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
