Osrednja osebnost slovenskega preroda
Slikar v vojaški službi
Pesnikova izkušnja pregnanstva
Danes je državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki ga od leta 2005 praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko so pripadniki prve slovenske vojske generala Rudolfa Maistra dokončno in v celoti prevzeli vojaško oblast v Mariboru. Po formalnem prevzemu vojaškega poveljstva ob razpadu avstro-ogrske monarhije ozemeljska pripadnost Maribora in slovenske Štajerske nista bili dokončni. Nemški mestni svet je razglasil pripadnost mesta in okolice novi republiki Nemški Avstriji, vojaško akcijo zoper Maistra in slovenske oborožene sile pa je načrtovala tudi nemškoavstrijska mestna varnostna straža. 23. novembra 1918 je general Maister s svojimi enotami ob štirih zjutraj prehitel protislovenski načrt mariborskih Nemcev in njihovo oboroženo silo razorožil. V tistem hladnem sobotnem jutru pri minus 12 stopinjah so imeli pomembno vlogo stotnika Anton Kos in doktor Anton Dolar – sicer klasični filolog in gimnazijski profesor – ter nadporočnika Ivan Gračner in Jože Malenšek, ki so vsak s svojo bojno skupino slovenske vojske zavzeli oporišča nemške Zaščite, Schutzwehr. Dramatičnega dogajanja se je še leta 1988 spominjal rezervni stotnik Anton Osterc, ki je bil ves čas akcije ob generalu Maistru. *Posnetek Vojaška akcija, v kateri so bile poleg vojašnic zavzete vse pomembnejše točke v Mariboru, je trajala 40 minut, general Maister pa jo je vodil iz telefonske centrale v poštni stavbi na Slomškovem trgu.
Preroditelj in mecen ter priložnostni pesnik, kritik in prevajalec Žiga Zois je po očetu na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S tako materialno podlago je po letu 1780 zaradi mecenske dejavnosti postal osrednja osebnost takratnega slovenskega preroda in imel krožek, v katerem se je zbiralo več rodov ustvarjalcev, ki jim je bil po eni strani mecen in denarni podpornik, po drugi pa učitelj in duhovni vodja. Najpomembnejši v Zoisovem krogu je bil Anton Tomaž Linhart, v njem so bili tudi Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Blaž Kumerdej, Jurij Japelj ... Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Od Zoisovih lastnih del se jih je ohranilo le malo. Za gledališče je v slovenščino prevajal besedila opernih arij, za svoj ožji krog je pisal lahkotne alpske poskočnice. Preroditelj, mecen, naravoslovec, književnik in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil leta 1747 v Trstu.
Slikar Anton Karinger je najprej obiskoval pouk risanja na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani, nato pa študiral krajinarstvo na dunajski akademiji, v Muenchnu pa figuraliko in arhitekturno slikarstvo. Leta 1849 se je odločil za vojaški poklic in se kot častnik s 17. kranjskim pešpolkom udeležil vojne v Italiji ter na nemirnem Balkanu, v Dalmaciji in Črni gori. V teh dvanajstih častniških letih je slikal vojne tovariše, vedute in folklorne značilnosti, zlasti domačine v slikovitih oblačilih, in tako Evropejcem odkril eksotiko Balkana. Po koncu vojaške službe se je popolnoma posvetil slikanju, njegov osrednji motiv je postala slovenska gorska krajina, slikal pa je tudi vedute in portrete. Pred 160 leti (1862.) je postal član Avstrijskega umetnostnega društva na Dunaju in organizator društvene razstave v Ljubljani. Slikar Anton Karinger se je rodil leta 1829 v Ljubljani.
Pesnik, pisatelj, prevajalec in kulturni delavec Andrej Kokot je osnovno šolo obiskoval na Kostanjah in se nato vpisal na kmetijsko šolo v Podravljah. Njegova družina je bila med drugo svetovno vojno s Koroškega pregnana v Nemčijo in bridkost te izkušnje je v njem pustila globoko sled. Prve pesmi je objavil pri sedemnajstih letih. Pozneje je deloval pri Slovenski prosvetni zvezi in bil v osemdesetih letih kulturni urednik pri Slovenskem vestniku. Bil je tudi član slovenskega kluba pisateljev PEN, koroškega društva pisateljev in eden izmed ustanoviteljev Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Zemlja molči je izdal leta 1969, njene pesmi pa pripovedujejo o bridki otroški izkušnji medvojnega pregnanstva. Za zbirko Kaplje žgoče zavesti, ki jo je izdal leta 1982, je naslednje leto prejel nagrado Prešernovega sklada. Izbor njegovih pesmi je izšel v nemških in angleških prevodih. Andrej Kokot se je rodil leta 1936 v Zgornji vasi na Kostanjah nad Vrbskim jezerom.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
