Ustanovitelj Goriške tiskarne
Pravnik in organizator slovenskega planinstva
Veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva
Blaženi škof, teolog, pisatelj, pesnik in pedagog Anton Martin Slomšek je bil leta 1824 posvečen v duhovnika. Kot kaplan je deloval na Bizeljskem in v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tam je šel v Celovec, kjer je devet let opravljal službo duhovnega voditelja bogoslovcev. Oktobra 1838 je postal stolni kanonik pri sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem, marca 1846 pa celjski župnik in opat. Kmalu nato je bila izbran za lavantinskega škofa. Že pred tem si je prizadeval, da bi se narodnostne meje čim bol izenačile s škofijskimi. Maja 1850 so ga slovenski verniki in duhovniki sekovske ali graške škofije prosili, da bi se smeli vključiti v njegovo škofijo. Slomšek se je o tej zadevi posvetoval s salzburškim nadškofom in leta 1853 sta državnim oblastnikom predložila spomenico o preureditvi lavantinske škofije. Šest let pozneje je bil škofijski sedež prenesen iz koroškega Šent Andraža v Maribor. Tako je Slomšek v eno škofijo povezal več kot 200 tisoč štajerskih Slovencev, že nekaj dni pozneje pa je v Mariboru ustanovil bogoslovje in teološko šolo, ki je bila prva visoka šola v mestu. Septembra 1999 je papež Janez Pavel II. ob svojem drugem obisku v Mariboru Antona Martina Slomška kot prvega Slovenca razglasil za blaženega. *Posnetek Anton Martin Slomšek se je rodil leta 1800 v Slómu pri Pónikvi.
Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček je od leta 1889 v Gorici urejal reviji Soča in Nova Soča. Ko se je končala doba slogaštva, je postal ena osrednjih osebnosti slovenskega političnega gibanja na Goriškem. Ustanovil je Goriško tiskarno in postal dopisnik slovenskih in raznih slovanskih časnikov. Kot založnik je izdajal poceni, vendar kakovostne knjige za širok krog bralcev. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil interniran, ob koncu vojne pa je na Dunaju skrbel za reševanje eksistenčnih problemov goriških beguncev. Po vojni se je Andrej Gabršček preselil v Ljubljano in objavil kroniko o goriških Slovencih za obdobje od leta 1830 do 1924. Publicist, politik, založnik in urednik Andrej Gabršček se je rodil leta 1864 v Kobaridu.
Gledališki in filmski igralec Danilo Turk se je v Trstu izšolal za mizarja in se leta 1930 zaradi fašističnega pritiska izselil v Jugoslavijo. Pot ga je vodila v Maribor, kjer je po obiskovanju Kovičevih in Skrbinškovih gledaliških tečajev začel nastopati v dramah, operah in operetah. *Posnetek Po vojni je deloval v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je odigral več kot 70 vlog. S svojo mogočno postavo se je odrsko najbolje izražal v predstavah z naturalističnimi režijskimi prijemi. Gledališki in filmski igralec Danilo Turk - Joco se je rodil pred 110 leti (1912) v Trstu.
Zdravnica Franja Bojc Bidovec je bila kot študentka medicine članica akademskega študentskega kluba ljubljanske univerze “Njiva” in Društva kmetskih fantov in deklet. Študij je nadaljevala v Beogradu in ga končala v Zagrebu leta 1939. Od leta 1941 do 1943 je bila splošna zdravnica v Ribnici, hkrati pa je ilegalno delala za partizane. Septembra tega leta se jim je pridružila in bila od januarja leta 1944 pa do konca vojne upravnica in zdravnica v po njej poimenovani partizanski bolnišnici Franja v soteski Pásice pri Novakih v bližini Cerkna. Avgusta 1944 je bil proti njej in doktorju Viktorju Volčjaku, šefu sanitetnega odseka 9. korpusa, sprožen politično motiviran kazenski proces, vendar so bile po dveh mesecih postopka obtožbe zavrnjene, zato se je vrnila na upravniško mesto. Po osvoboditvi je delala v bolnišnicah v Gorici, Trstu, Ljubljani in Beogradu in leta 1963 končala podiplomski študij. Do leta 1973 je bila vodja ginekološkega kabineta vojaške bolnišnice v Ljubljani. Doktorica Franja Bojc Bidovec se je rodila leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici na Dolenjskem.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
