Na prelomu stoletij odgovorni urednik časopisa Slovenec
Primorska begunka in pisateljica
Z vzpenjačo na Pohorje
Ignacij Žitnik je končal bogoslovje, v Rimu doktoriral iz rimskega prava in leta 1910 postal stolni kanonik v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s časnikarstvom; od leta 1887 do leta 1909 je bil odgovorni urednik Slovenca, vodilnega časopisa političnega katolicizma na Slovenskem. Žitnik je pisal zlasti o dogajanju na Balkanskem polotoku, južnoslovanskem vprašanju ter o gospodarskih, kulturnih in socialnih temah. Bil je član levega krila Slovenske ljudske stranke; kot dolgoletni poslanec kranjskega deželnega in državnega zbora se je v zadnjem desetletju 19. in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zavzemal za pravice Slovencev in njihove gospodarske koristi. V vodstvu Slovenske ljudske stranke je bil Ignacij Žitnik med najsposobnejšimi, najbolj razgledanimi in delovnimi politiki in odločno jugoslovansko usmerjen. Rodil se je leta 1857 na Fužini pri Grosupljem.
Leta 1900 se je v Sežani rodila pisateljica Mara Hus. V Beogradu je končala šolo za zaščitne sestre, kot se je tedaj reklo medicinskim sestram. Kot primorska begunka je živela in delovala v Bitoli, Strugi in nazadnje v Banjaluki, v kateri je med obema vojnama živela močna skupnost primorskih beguncev. Kot zdravstvena delavka je bila udeleženka narodnoosvobodilnega boja in leta 1944 so jo Nemci po zavzetju Banjaluke ustrelili. Mara Hus je začela pisati kot najstnica. Povesti in črtice je objavljala v revijah Mladika, Svet, Naš rod in Vrtec. Izdala je tudi avtobiografski knjigi “Njene službe” in “Živa plamenica”, v katerih je med drugim opisovala življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu, posmrtno pa je izšla še njena zbirka kratke proze z naslovom “Po odgonu in druge zgodbe”.
Strokovnjak za vprašanja prometa Hinko Kapun je po vojni začel delati na prometnem oddelku službe za notranje zadeve v Celju in Ljubljani, nazadnje pa je bil načelnik oddelka za prometno varnost pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve. Uvedel je vrsto novosti in računalniško obdelavo na področju prometne varnosti ter bil eden izmed oblikovalcev republiške in zvezne prometne zakonodaje. V sodelovanju s fakulteto za arhitekturo, geodezijo in gradbeništvo je raziskoval in uvedel prve hitrostne omejitve na slovenskih cestah. Hinko Kapun se je rodil pred 100 leti (1922.) v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
24. novembra 1957 je bila na Pohorju slovesnost ob začetku rednega obratovanja Pohorske vzpenjače. Novo pridobitev je izročil namenu predsednik Jugoslovanske turistične zveze dr. Marijan Brecelj in ob tem izrekel priznanje gonilni sili projekta Franciju Čopu, ki je vodil graditev vzpenjače in bil pozneje več let tudi njen direktor. Čopu in sodelavcem je uspelo v 37. mariborskih podjetjih zbrati 50 milijonov tedanjih dinarjev za investicijo. Strojno in drugo opremo je v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Girak izdelala in montirala mariborska Metalna. V petdesetih letih je vzpenjača prepeljala približno 14 milijonov potnikov. Še to: njen glavni projektant je bil poznejši univerzitetni profesor inženir Jože Hlebanja, doma iz Srednje vasi pri Kranjski gori, tedaj kot projektant zaposlen v mariborski Metalni. *Posnetek Letos preminuli dr. Jože Hlebanja je pozneje projektiral še večino drugih smučarskih naprav po Sloveniji in celotni Jugoslaviji.*Posnetek
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
