Vsestranski glasbeni ustvarjalec
Uspehi na področju medicinske mikrobiologije
Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Glasbeni poustvarjalec, pisec, glasbeni kritik, esejist in skladatelj Pavel Šivic je ustvarjal dela vseh glasbenih zvrsti, od simfonij, koncertov, zborov in samospevov do operet in oper. Vse do konca je ostal zvest sodobnim ustvarjalnim in tehničnim prijemom. Uveljavljal jih je predvsem z nenehnim delom za razmah glasbenega življenja na Slovenskem. Med drugim je leta 1957 ustanovil in vodil Collegium musicum in z njim izvajal skladbe modernih avtorjev, podpiral je nastajanje glasbenih šol in leta 1966 ustanovil oddelek za glasbeno pedagogiko na akademiji za glasbo. Na ljubljanskem radiu je vse od leta 1936 sodeloval s kritiškimi in ustvarjalnimi prispevki. Skladatelj, pianist, pedagog in publicist Pavel Šivic se je rodil leta 1908 v Ljubljani.
Zdravnica mikrobiologinja Jelka Vesenják - Hirjan je specializacijo opravila v Veliki Britaniji in na Danskem, izpopolnjevala pa se je na harvardski univerzi v Združenih državah Amerike. Od leta 1945 do leta 1975 je delovala na medicinski fakulteti v Zagrebu in uvedla virologijo v dodiplomski in podiplomski študij. Prva v Jugoslaviji je osamila virus influence in opravila pionirsko delo pri raziskovanju rikecij, vrste negativnih bakterij. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja je osamila virus klopnega meningoencefalitisa iz krvi pacientke iz Kamniške Bistrice ter tako pojasnila vzroke za pojav te bolezni na Slovenskem. Bila je članica Akademije znanosti v New Yorku in častna članica Ameriškega združenja za tropsko medicino in higieno. Zdravnica Jelka Vesenják - Hirjan se je rodila pred stodesetimi leti (1913) v Ljubljani.
V Bohinjski Bistrici se je pred 100 leti (1923) rodil pravnik, publicist in politik France Bučar. Med drugo svetovno vojno so ga najprej zaprli italijanski in pozneje še nemški okupatorji, po pobegu iz Nemčije pa se je pridružil partizanom. Po diplomi na pravni fakulteti se je leta 1956 posvetil pedagoškemu in raziskovalnemu delu na katedri za javno upravo. Leta 1978 mu je ljubljanska univerza po zahtevi centralnega komiteja zveze komunistov zaradi »pomanjkanja moralno-političnih kvalitet« odvzela habilitacijski naziv, ga prerazporedila in še istega leta odpustila s pravne fakultete. To dejanje je pripomoglo k njegovi vključitvi in aktivnemu delu v kritičnih razumniških okoljih, ki so zagovarjala nujno spremembo družbene ureditve. Februarja 1987 je napisal kritično analizo predloga jugoslovanskega zveznega predsedstva, po katerem naj bi spremenili zvezno ustavo, tako da bi preklicali določene pristojnosti republik in jih prenesli na zvezne oblasti. Bučar je temu ugovarjal, njegovi pobudi pa sta sledili razprava v Društvu slovenskih pisateljev in pobuda za zavrnitev predlogov Beograda. Januarja 1988 je močno odmeval njegov nastop v Evropskem parlamentu, med katerim se je zavzel za opustitev kreditiranja socialističnih držav, tudi Jugoslavije, in za takojšnjo evropsko podporo gibanjem za demokracijo v teh okoljih. *Posnetek Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in nato izbran za njenega predsednika. To nalogo je opravljal tudi med osamosvojitveno vojno, zato ga štejemo za eno glavnih osebnosti pri odločitvah, ki so vodile v državno osamosvojitev Slovenije. Dr. France Bučar je bil tudi dolgoletni predsednik Panevropskega gibanja.
Na svečnico leta 1929 je na Slovenskem vladal hud mraz. Na Dolenjskem, v okolici Šentjanža, so namerili minus tridest stopinj Celzija. Reka Krka je zmrznila, prav tako Mura pri Radencih, kjer so namerili minus 28 stopinj Celzija. Pri Zagorju so kar osem dni lahko z vozovi vozili po zaledeneli Savi, saj je bil brod ujet v ledu. Savinja pri Celju je popolnoma zmrznila, debelina ledu je presegala deset centimetrov.
