700 godal iz Demšarjeve delavnice
Diplomat in pisec
Mojster odrske in filmske igre

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Blaž Demšar sodi med naše najboljše izdelovalce violin. Rodil se je pred stodvajsetimi leti (1903) v Selcih. Pri dvajsetih letih se je odpravil na poklicno pot na Hrvaško ter se pozneje kot mizar za desetletje ustalil v Sarajevu. Tam je začel izdelovati violine. Desetletje pozneje pa je to delo nadaljeval v Ljubljani. Med svojim delovanjem je ob pomoči sinov izdelal več kot 700 violin, violončelov in viol. Godala je izdeloval po Amatijevih in Stradivarijevih modelih ter po lastnih načrtih. Instrumenti Blaža Demšarja se odlikujejo po skrbni izdelavi in lepem, svojevrstnem tonu.

 

Poznejši politik, diplomat in pisatelj Mitja Vošnjak se je kot dijak pridružil naprednim gibanjem. Med drugo svetovno vojno je v Ljubljani najprej sodeloval pri organiziranju in širjenju ilegalnega tiska, nato pa se je pridružil partizanom in bil v vodstvu slovenskih in jugoslovanskih mladinskih organizacij. Po vojni je bil direktor radijskega programa v Ljubljani in načelnik uprave Ljudske republike Slovenije za radiodifuzijo.  Od leta 1949 je bil v diplomatskih službah na Dunaju, v Celovcu, Trstu in Berlinu. Po umiku iz diplomacije je leta 1974 postal direktor centra za biotiko pri Medexu v Ljubljani. Takrat je napisal tudi poljudno strokovno knjigo o propolisu, ki je bila prevedena v številne tuje jezike. Sicer pa je pisal tudi vojne romane, kmečke in lovske črtice ter spomine na diplomatsko službo. Mitja Vošnjak se je rodil prd stotimi leti (1923) na Ptuju.

 

Anton Okrogar se je po osnovni šoli v domačem Zagorju ob Savi izšolal za kovinarja. Poleti 1941 se je vključil v odporniško gibanje in z zbiranjem vojaške opreme pomagal pri oskrbi Revirske čete. Sodeloval je tudi pri diverzantski akciji miniranja električnih naprav v rudniku Zagorje in se jeseni istega leta pridružil partizanom. Leta 1942 je bil poslan na Koroško, kjer naj bi k boju proti nacizmu pritegnil čim več koroških Slovencev. Kljub nemogočim razmeram za gverilsko delovanje mu je s soborci to tudi uspelo, čeprav so bili nacistični povračilni ukrepi proti Slovencem, predvsem proti partizanom in njihovim sodelavcem, na tem območju izjemno brutalni. Okrogarjevi skupini je marca 1943 uspelo ustanoviti Koroški bataljon. Med pomembnimi dejanji je bil napad na Mežico, odmevala pa je tudi akcija v Železni Kapli, kjer je Okrogarjeva partizanska skupina zajela dva nemška generala in kamion orožja. Jeseni 1943 je bil v bojih v bližini Šmartnega pri Slovenj Gradcu težko ranjen. Po vojni je ostal v vojaški službi in se leta 1952 zaradi bolezni vrnil v domače Zasavje. Partizanski poveljnik, narodni heroj Anton Okrogar Nestl, po katerem se imenuje tudi osnovna šola v domačem kraju, se je rodil pred stotimi leti (1923) v Zagorju ob Savi.

 

Gledališki in filmski igralec Polde Bibič je kmalu po diplomi na akademiji za igralsko umetnost postal redni član ljubljanske Drame. Čeprav mu dela iz svetovne dramske zakladnice niso bila tuja, je rad nastopal predvsem v odrskih postavitvah domačih dramskih del. *Posnetek  Širša slovenska javnost ga pomni  po filmskih vlogah. Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina, Moj ata, socialistični kulak, Poslednja postaja in Let mrtve ptice . Bil je profesor za dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, vrsto let pa tudi predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Igralec Polde Bibič se je rodil pred devetdesetimi leti (1933) v Mariboru.

Stane Kocutar