Pisateljica in žensko vprašanje
Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev
»Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Učiteljica Janja Miklavčič je bila leta 1898 med pobudnicami za ustanovitev Društva slovenskih učiteljic, ki se je trudilo uresničiti načelo: za enako delo enako plačilo. Plače učiteljev so bile namreč takrat višje; začasna učiteljica je na primer prejela 400 goldinarjev na leto, njen kolega pa sto goldinarjev več. Na zahteve učiteljic je odgovoril Engelbert Gangl, urednik strokovnega lista “Učiteljski tovariš”. Menil je, da ne bi bilo prav, če bi imela učiteljica, ki je samska, tolikšno plačo kakor učitelj, ki ima osem ali več otrok, saj bi v tem primeru celo nadučitelj živel v uboštvu v primerjavi z učiteljico damo, ki bi se lahko zabavala po letoviščih. Namen Društva slovenskih učiteljic je bil tudi zbirati denarno pomoč obolelim kolegicam in denar za čas po izstopu iz službe ter spodbujati nadaljnje izobraževanje. Janja Miklavčič se je zavzemala za ustanovitev dekliških meščanskih šol, v katerih bi dekleta dobila osnovo za nadaljnje strokovno izobraževanje, ter da bi na meščanskih šolah poučevale strokovno usposobljene učiteljice. Pisala je tudi strokovne članke ter prevajala iz nemščine, italijanščine in češčine. Janja Miklavčič se je rodila pred 160 leti (1863) v Ljubljani.

 

Skladatelj Blaž Arnič je študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji. In kako se je začela njegova glasbena ustvarjalnost ? *Posnetek Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejano ritmiko, vedrino in svežino. V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del. Rodil se je leta 1901 v Lučah ob Savinji.

 

Društvena delavka Mary Ivanuš se je rodila leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike "Turjaška Rozamunda", ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.

 

Leta 1931 je Univerza kralja Aleksandra v Ljubljani podelila svoj drugi častni doktorat. Prejel ga je češkoslovaški predsednik Tomaš G. Masaryk, ki je tako postal prvi tujec – prejemnik najvišjega univerzitetnega znamenja časti prve in tedaj edine slovenske univerze. Ker se predsednik Masaryk slovesnosti v Ljubljani ni mogel udeležiti, ga je zastopal češkoslovaški veleposlanik v Beogradu dr. Robert Fidler. Ljubljanska univerza mu je častni doktorat podelila ob njegovi pretekli osemdesetletnici ter za znanstvene, pedagoške in narodno-kulturne zasluge.

Stane Kocutar