Denarništvo in gospodarstvo Krasa
Smisel življenja: postati res dober človek
Osupljivo odkritje v Kamniku

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Mornariški častnik in publicist Franc Potočnik je v Dubrovniku končal Višjo vojno pomorsko akademijo. Po zlomu Kraljevine Jugoslavije se je vključil v odporniško gibanje, bil aretiran in odpeljan v taborišči Gonars in potem na otok Rab. Po kapitulaciji Italije je bil eden ključnih ustanoviteljev Rabske brigade. *Posnetek  Pozneje je odšel na otok Vis, kjer je postal član ožjega vodstva mornariških enot narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in načelnik mornariške obveščevalne službe. Po osvoboditvi je iz osebnih razlogov zapustil vojaško mornarico in pozneje vodil Istrsko banko v Kopru, bil je ravnatelj Srednje pomorske šole v Piranu in direktor Višje pomorske šole. Po upokojitvi je izdal knjige Žice, morje in gozdovi o koncentracijskem taborišču Rab in o pomorski šoli. Mornariški častnik in publicist Franc Potočnik se je rodil pred 120 leti (1903) v Ljubljani.

 

Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti Vladimir Murko se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu. Med drugim je znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Vladimir Murko, tudi zaslužni profesor univerze v Ljubljani, se je rodil leta 1906 v Gradcu.

 

Teolog in filozof  Janez Janžekovič je bil po maturi leto dni v mariborskem bogoslovju, leta 1922 pa ga je škof poslal v Pariz na Katoliški inštitut (univerzo), kjer je z najvišjo oceno dosegel licenciat iz filozofije in doktorat iz teologije. Leta 1928 je bil posvečen v duhovnika in bil nato eno leto kaplan v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu, kjer se je ukvarjal celo z režijo otroških iger. Od leta 1933 do '38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, potem pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter zgodaj izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma  in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so v novi ureditvi začeli dialog z drugače mislečimi v slovenski družbi. Kot osnovni pogoj za to je poudarjal  medsebojno spoštovanje:  »Ko se bomo naučili drug drugega spoštovati, ko bomo besedam znova vrnili njihov pravi pomen, potem šele bo mogoča tudi plodna medsebojna razprava.« Leta 1966 je v redni zbirki Mohorjeve družbe izšla knjiga Smisel življenja, ki jo je označil za svoje najpomembnejše delo. Smisel življenje je po njegovem: postati res dober človek.  »Kaj pomaga pri oceni človeka, če je kdo velik učenjak, velik umetnik, velik državnik, pa slab značaj! In obratno, naj igra kdo v življenju še tako neznatno vlogo, če je vseskozi dober človek, nam je vsem vzor.« Teolog in filozof  Janez Janžekovič se je rodil leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju.   

 

4. marca 1938 so začeli kopati jamo za temelje novega betonskega mostu čez Nevljico v Kamniku. Delavci so v sloju gline naleteli na, kot so poročali,  »lesene štore«, ki so delo ovirali. Eden izmed delavcev je tako gmoto izkopal in jo s krampom prepolovil. Prisotni kamniški župan Ferdinand Novak je prepoznal strukturo kosti ter se takoj s kolesom odpeljal po nasvet k veterinarskemu inšpektorju Josipu Nikolaju Sadnikarju. Ta je v ostankih prepoznal mamutove kosti, saj jih je nekaj že imel v svoji zbirki.  Izkopavanja so začasno ustavili, raziskovanje arheološkega najdišča pa je prevzel Fran Kos. Tako so leta 1938 pri obnovi mostu čez Nevljico v Kamniku našli eno najpopolnejših mamutovih okostij v Evropi, ki je še danes na ogled v  Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.

Stane Kocutar